ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1, 210, 210/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, ki je imel v času podaje odpovedi status sindikalnega zaupnika, ni zakonita, saj tožena stranka ni pridobila soglasja sindikata za odpoved.
Sodišče v primeru izostanka odgovora na tožbo, če je tožba nesklepčna, tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. V konkretnem primeru opisana določba ne pride v poštev, ker nesklepčnosti tožbe, ki je v tem, da je zamujen prekluzivni rok za njeno vložitev, ni mogoče odpraviti. Tožbeni zahtevek se zato po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne.
ZD člen 133, 138, 138/1, 138/2. ZPP člen 124, 124/2, 224, 224/1, 224/2.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave
Izjava o odpovedi pravice do nujnega deleža, podana na zapuščinski obravnavi na zapisnik, je nepreklicna, zato so pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnica preklicati svojo izjavo, pravno neutemeljene.
ZPIZ-1 člen 141, 141/3. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence člen II.
dodatek za pomoč in postrežbo - najtežje prizadeti upravičenci - stalnost strokovne pomoči
Pomoč, ki je bila tožniku nudena strani patronažne službe, sicer je strokovna pomoč, vendar pa pri tožniku ni šlo za stalnost izvajanja te pomoči, saj mu je bila potrebna pomoč patronažne sestre zgolj občasno. Prevezovanj ran na nogah, ki so se opravljale dvakrat oziroma trikrat na teden, in občasnih odvzemov krvi, opravljenih s strani patronažne sestre, ni mogoče opredeliti kot stalne strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege, kot to zahteva Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
Tožničin padec je v vzročni zvezi z opustitvijo dolžne skrbnosti zavarovanca tožene stranke, saj slednji klančine ni ustrezno vzdrževal tako, da bi omogočil njeno varno uporabo. Kljub temu zavarovancu tožene stranke ni moč očitati izključne odgovornosti za tožničino poškodbo, saj tožnica po klančini ni hodila z zadostno mero skrbnosti in njen soprispevek k nastali škodi v višini 50% predstavlja nezadostno skrb za lastno varnost.
Šele po zaslišanju tožnice na drugem naroku je tožena stranka izvedela za okoliščine, ki niso izhajale iz njene sfere kot tudi ne iz sfere njenega zavarovanca, zato je tožena stranka nova dejstva navajala pravočasno, prav tako pa je pravočasno predlagala nov dokaz.
Morebitne napake pri nakazilu sodne takse za pritožbo, zaradi česar priliv ni prispel na prehodni račun sodišča, kar dopušča pritožnik, so lahko le v njegovo breme, zato je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.
Izselitev tožnice iz hiše je bila neprostovoljna in je bila posledica ravnanja toženca (psihično nasilje), ki je povzročilo, da je postalo bivanje tožnice in njune hčerke v stanovanjski hiši onemogočeno oziroma bistveno oteženo in tudi nevarno do te mere, da je CSD sprejel strokovno odločitev, da mora tožnica, predvsem zaradi zagotovitve varnosti svoje mladoletne hčere in zaradi lastne varnosti, hišo zapustiti. Toženec je s svojim ravnanjem, ko je nad tožnico in njuno hčerko izvajal psihično in fizično nasilje dosegel, da se je morala tožnica s hčerko proti svoji volji iz hiše odseliti. Toženec, ki je hišo prevzel v posest, je tožnici odvzel možnost uporabljati njen solastni polovični del, in je tožnica zato upravičena do uporabnine.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika - ustavna pravica o svobodi gospodarske dejavnosti - izključitev družbenika kot skrajni ukrep - obstoj utemeljenega razloga za izključitev - kršitev začasne odredbe - kršitev konkurenčne prepovedi - dejanska konkurenca
sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka z računa družbe v maju in juliju 2004 dvignjene zneske (prikazane kot posojilo) družbi vrnila, zato je neutemeljen njegov zaključek, da je družbi škoda nastala (ob tem, da je bilo ugotovljeno, da je tožnik toženki pripadajoče zneske iz naslova materialnih stroškov in dnevnic od leta 1998 do leta 2002 z računa družbe že dvignil, vendar pa jih toženki ni izplačal). Glede na to opisanega ravnanja toženke v zvezi z dvigi zneskov z računa družbe samega zase ni mogoče opredeliti kot utemeljenega razloga za izključitev družbenice iz družbe po takrat veljavnem 3. odst. 436. čl. ZGD.
ZPIZ člen 43, 43/1, 51. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 46, 203, 203/1. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 54. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 21. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 24 f.
detaširani delavci – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Delavcem, ki so jih delodajalci poslali na delo v tujino in so bili v tem času zavarovani v RS, se vzame za izračun pokojninske osnove plača, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšana za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo iz plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Upoštevati je potrebno osnove, ki jih je delodajalec sporočil in jih je tožena stranka evidentirala v matični evidenci. O drugačnih plačah, od katerih naj bi bili plačani prispevki, tožnik ni predložil dokazov, zato zahteva za odmero višje pokojnine z upoštevanjem plač, ki jih je tožnik dejansko prejel za delo v tujini, ni utemeljena.
ZUP člen 50, 50/2. ZDSS-1 člen 63. ZPIZVZ člen 2, 2/4, 15. ZPIZVZ-A člen 1.
predčasna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci – državljanstvo – aktivna legitimacija
Ker je pokojni zavarovanec sam vložil zahtevo za priznanje pravice do pokojnine, je tožnica kot zakonita dedinja po pokojnem zavarovancu aktivno legitimirana za nadaljevanje postopka.
Z novelo ZPIZVZ-A spremenjeni 15. člen ZPIZVZ je določil priznanje in izplačilo starostne, predčasne, invalidske, vdovske oziroma družinske pokojnine upravičencem, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu ZDRS, za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če niso bili zavarovani, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje. Ker je sprememba ZPIZVZ že veljala v času izdaje dokončne odločbe toženca, je sodišče prve stopnje to spremembo utemeljeno upoštevalo in pokojnemu zavarovancu priznalo pravico do predčasne pokojnine kljub temu, da v času vložitve zahteve za priznanje pravice ta sprememba še ni veljala (je pa ustavno sodišče že ugotovilo, da je v neskladju z ustavo 1. odstavek 15. člena ZPIZVZ, da upravičencem iz 4. odstavka 2. člena, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu ZDRS, ne ureja pravice do opredelitve pokojnine tudi za čas od izpolnitev pogojev po 18. 10. 1991).
Če se je tožnik odločil, da bo njegova plača nižja od plače, do katere bi bil upravičen po individualni pogodbi o zaposlitvi, in je podal nalog za znižanje svoje plače računovodskemu servisu, ki je obračunaval plače za toženo stranko, se tak nalog šteje tudi kot izjava toženi stranki, da izplačila višje plače tožnik ne bo zahteval.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/5, 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - rok za podajo odpovedi - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana, ker je bilo tožnikovo delovno mesto ukinjeno, je pravočasna, saj je bila podana v 30-dnevnem roku, ki je začel teči od uveljavitve spremenjenega akta o sistemizaciji delovnih mest.
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZOR člen 361, 361/1, 376.
začetek teka zastaralnega roka – zastaranje odškodninskega zahtevka izbrisanega - odškodninska odgovornost države – izbris iz registra prebivalstva – škoda zaradi izbrisa
Ni dvoma, da je tožnik izvedel za škodo in njenega povzročitelja najpozneje marca 1999, ko je bila objavljena odločba Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila neustavnost izbrisa. Dokončen obseg škode pa je bil tožniku znan najkasneje maja 2000, ko je pridobil državljanstvo RS in s tem pravico do stalnega prebivališča v RS. Do vložitve tožbe v maju 2005 je torej prej navedeni triletni subjektivni zastaralni rok že očitno pretekel.
Tudi če tožnik ne bi bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ne bi mogel dobiti lastniškega certifikata in odkupiti stanovanja pod ugodnimi privatizacijskimi pogoji. oziroma na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona, tožnik pa je za državljanstvo RS zaprosil šele novembra 1998.
Neobstoj odločbe, ki bi za nazaj ugotavljala tožnikovo stalno prebivališče, ne predstavlja ovire za uveljavljanje njegovega odškodninskega zahtevka. Bistveno je pač, kdaj je tožnikova škoda nastala in kdaj je tožnik zanjo lahko izvedel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0058356
OZ člen 154. ¸ ZOZP člen 5, 19.
obvezno avtomobilsko zavarovanje - najnižja zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – načelo socializacije rizika – nesreča dveh premikajočih se motornih vozil – ugovor izključne krivde
Najnižja zavarovalna vsota, ki jo določa zakon, se valorizira na dan sojenja.
Ugovor izključne krivde enega imetnika motornega vozila je po 4. odstavku 154. člena OZ upošteven, vendar pa trditveno in dokazno breme nosi tožena stranka, saj se mora razbremeniti domneve vzročnosti.
Ker pri tožniku ni podana I. kategorija invalidnosti, kot invalid III. kategorije pa ne izpolnjuje pogoja starosti za priznanje pravice do invalidske pokojnine, je njegov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
ZPP člen 243, 246, 246/1, 248, 248/1, 249, 249/1, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 45, 45/1, 45/3-1, 47.
nagrada za izvedensko delo
Postavljeni sodni izvedenec, ki je v mejah možnosti opravil izvedensko delo in sodišče opozoril, da specialist posamezne medicinske usmeritve ne more podati popolnega in pravilnega mnenja o tožnikovi zmožnosti za delo, ter predlagal, da sodišče imenuje izvedenski organ, kar je sodišče kasneje tudi storilo, je upravičen do nagrade za izdelano pisno preliminarno izvedensko mnenje ter do nagrade za podana pojasnila na naroku.
Določbe o dolžnosti vrnitve preveč izplačane plače, ki jih vsebuje ZSPJS, se za presojo tožbenega zahtevka ne uporabijo, ker se tožbeni zahtevek nanaša na čas, ko se novi predpisi o plačah, vključno z ZSPJS, še niso uporabljali.