OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZOR člen 361, 361/1, 376.
začetek teka zastaralnega roka – zastaranje odškodninskega zahtevka izbrisanega - odškodninska odgovornost države – izbris iz registra prebivalstva – škoda zaradi izbrisa
Ni dvoma, da je tožnik izvedel za škodo in njenega povzročitelja najpozneje marca 1999, ko je bila objavljena odločba Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila neustavnost izbrisa. Dokončen obseg škode pa je bil tožniku znan najkasneje maja 2000, ko je pridobil državljanstvo RS in s tem pravico do stalnega prebivališča v RS. Do vložitve tožbe v maju 2005 je torej prej navedeni triletni subjektivni zastaralni rok že očitno pretekel.
Tudi če tožnik ne bi bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ne bi mogel dobiti lastniškega certifikata in odkupiti stanovanja pod ugodnimi privatizacijskimi pogoji. oziroma na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona, tožnik pa je za državljanstvo RS zaprosil šele novembra 1998.
Neobstoj odločbe, ki bi za nazaj ugotavljala tožnikovo stalno prebivališče, ne predstavlja ovire za uveljavljanje njegovega odškodninskega zahtevka. Bistveno je pač, kdaj je tožnikova škoda nastala in kdaj je tožnik zanjo lahko izvedel.
ZDR člen 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/6, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi - aneks k pogodbi o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - sodna razveza
Tožnik je bil na podlagi sklenjenih aneksov k pogodbi o zaposlitvi zaposlen na delovnem mestu vodje oddelka in vse od leta 2007 dalje ni opravljal dela disponenta (za katero je bila prvotno sklenjena pogodba o zaposlitvi). Zato s tem, ko je tožena stranka v letu 2009 ukinila delovno mesto disponenta, ni prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, pa ni zakonita.
gradbena pogodba – potrditev situacij – prevzem del – pogodbena kazen zaradi zamude – odgovornost za zamudo – uveljavljanje pogodbene kazni
Dejstvo, da je tožena stranka ob prevzemu objekta 11. 02. 2005 grajala napake na delih, aktu prevzema ne jemlje njegove kvalitete/obstoja, ampak ga kot takšnega vzpostavlja. Da je do prevzema del prišlo, pa dokazujejo tudi navedbe tožene stranke, ko v utemeljitvi pobotnega ugovora zatrjuje, da je dela dokončala in sanirala po drugi izvajalcih. Če objekta ne bi prevzela v svojo posest, navedenega ne bi mogla opraviti.
Začasne in končna situacija s strani so bile tožene stranke potrjene, kar pomeni, da je tožena stranka s podpisom na situaciji soglašala z obsegom del, ki je bil podlaga za izstavitev situacije ter z njihovo vrednostjo. Takšno soglasje samo po sebi ne utemeljuje terjatve tožeče stranke, saj ta temelji na dejstvu dejansko izvedenih del, predstavlja pa pomemben dokaz, da so bila dela v vtoževanem znesku izvedena,
Upoštevaje, da je bil prevzem del opravljen dne 11. 02. 2005, uveljavljanje pogodbene kazni tudi dva meseca za tem ne zadosti zakonskemu standardu „nemudoma“.
Izselitev tožnice iz hiše je bila neprostovoljna in je bila posledica ravnanja toženca (psihično nasilje), ki je povzročilo, da je postalo bivanje tožnice in njune hčerke v stanovanjski hiši onemogočeno oziroma bistveno oteženo in tudi nevarno do te mere, da je CSD sprejel strokovno odločitev, da mora tožnica, predvsem zaradi zagotovitve varnosti svoje mladoletne hčere in zaradi lastne varnosti, hišo zapustiti. Toženec je s svojim ravnanjem, ko je nad tožnico in njuno hčerko izvajal psihično in fizično nasilje dosegel, da se je morala tožnica s hčerko proti svoji volji iz hiše odseliti. Toženec, ki je hišo prevzel v posest, je tožnici odvzel možnost uporabljati njen solastni polovični del, in je tožnica zato upravičena do uporabnine.
škoda – nepremoženjska škoda – strah – posredna škoda – trditveno in dokazno breme
To, da je toženec na zastrašujoč način prvega tožnika, ki je bil tedaj star 13 let, spraševal, kje stanuje, ni grožnja, ki bi jo tožnik tožencu očital, pač pa je o tem samo izpovedal. S tem ko je sodišče to ugotovilo, je ugotovilo nekaj drugega, kot je tožnik trdil in je torej prekoračilo trditveno podlago, na kar toženec utemeljeno opozarja, češ da tožnik ni dokazal očitanih mu besed in dejanj. Dokazi pa trditev o dejstvih ne morejo nadomestiti, saj služijo le ugotavljanju njihove resničnosti.
Starša prvega tožnika, ki ob dogodku nista bila prisotna, sta kvečjemu posredna oškodovanca, zato je njun odškodninski zahtevek za njun strah nesklepčen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1, 210, 210/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, ki je imel v času podaje odpovedi status sindikalnega zaupnika, ni zakonita, saj tožena stranka ni pridobila soglasja sindikata za odpoved.
Tožba, ki je bila vročena osebi, pooblaščeni za sprejem pisanj, je bila pravilno vročena v odgovor, ker zakon ne zahteva, da se pravnim osebam tožba vroča tako, da se vroči zakonitemu zastopniku pravne osebe, ki jo sicer zastopa in predstavlja.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13. ZPP člen 168, 168/1. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev – rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti
Tožeča stranka je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. V drugi točki izreka je bilo navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 09. 09. 2009 in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je bila tožeča stranka seznanjena z dejstvom, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati (taksa v izvršilnem postopku je bila že plačana). Tožeča stranka bi morala predlog za oprostitev plačila taks vložiti takoj po vročitvi sklepa z dne 13. 08. 2009, vendar najkasneje do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče.
Tožnikov zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine po MSVN (Sporazumu o vprašanjih nasledstva) ni utemeljen, saj določbe MSVN niso neposredno uporabljive.
Tožničin padec je v vzročni zvezi z opustitvijo dolžne skrbnosti zavarovanca tožene stranke, saj slednji klančine ni ustrezno vzdrževal tako, da bi omogočil njeno varno uporabo. Kljub temu zavarovancu tožene stranke ni moč očitati izključne odgovornosti za tožničino poškodbo, saj tožnica po klančini ni hodila z zadostno mero skrbnosti in njen soprispevek k nastali škodi v višini 50% predstavlja nezadostno skrb za lastno varnost.
Šele po zaslišanju tožnice na drugem naroku je tožena stranka izvedela za okoliščine, ki niso izhajale iz njene sfere kot tudi ne iz sfere njenega zavarovanca, zato je tožena stranka nova dejstva navajala pravočasno, prav tako pa je pravočasno predlagala nov dokaz.
obseg sodne presoje - izdaja novega upravnega akta
Sodišče v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanega upravnega akta v obsegu, kot je bilo odločeno v upravnem postopku, in odloča o postavljenem tožbenem zahtevku. V teku sodnega postopka izdana nova upravna odločba (ne glede na odločitev) na podlagi nove dokumentacije, ni predmet presoje v tem postopku in tudi ne more biti upoštevana pri odločitvi v sodnem postopku.
ZUP člen 50, 50/2. ZDSS-1 člen 63. ZPIZVZ člen 2, 2/4, 15. ZPIZVZ-A člen 1.
predčasna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci – državljanstvo – aktivna legitimacija
Ker je pokojni zavarovanec sam vložil zahtevo za priznanje pravice do pokojnine, je tožnica kot zakonita dedinja po pokojnem zavarovancu aktivno legitimirana za nadaljevanje postopka.
Z novelo ZPIZVZ-A spremenjeni 15. člen ZPIZVZ je določil priznanje in izplačilo starostne, predčasne, invalidske, vdovske oziroma družinske pokojnine upravičencem, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu ZDRS, za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če niso bili zavarovani, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje. Ker je sprememba ZPIZVZ že veljala v času izdaje dokončne odločbe toženca, je sodišče prve stopnje to spremembo utemeljeno upoštevalo in pokojnemu zavarovancu priznalo pravico do predčasne pokojnine kljub temu, da v času vložitve zahteve za priznanje pravice ta sprememba še ni veljala (je pa ustavno sodišče že ugotovilo, da je v neskladju z ustavo 1. odstavek 15. člena ZPIZVZ, da upravičencem iz 4. odstavka 2. člena, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu ZDRS, ne ureja pravice do opredelitve pokojnine tudi za čas od izpolnitev pogojev po 18. 10. 1991).
ZD člen 133, 138, 138/1, 138/2. ZPP člen 124, 124/2, 224, 224/1, 224/2.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave
Izjava o odpovedi pravice do nujnega deleža, podana na zapuščinski obravnavi na zapisnik, je nepreklicna, zato so pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnica preklicati svojo izjavo, pravno neutemeljene.
zamudna sodba – izostanek tožene stranke na prvem naroku
Ker je ustavno sodišče razveljavilo 2. odstavek 282. člena ZPP, je odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na tem pravilu, obremenjena z bistveno kršitvijo postopka.
Tožba s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi, da se je tožnik določenega dne poškodoval pri delu, ni sklepčna, ker se z njo zahteva ugotovitev dejstev, ugotovitvena tožba pa je dopustna le, če se zahteva ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost listine. Če je sporna višina nadomestila plače za čas bolniškega staleža (ki je odvisna od vzroka za poškodbo), terjatev za plačilo nadomestila plače pa je že zapadla, bi moral tožnik vložiti dajatveno tožbo za plačilo višjega nadomestila plače.
ZFPPod člen 27, 27/4. OZ člen 396, 943, 943/1. ZGD člen 394. ZIZ člen 34.
poklicna odgovornost - zavarovanje odvetnikove odgovornosti - nastanek škode - prenehanje teka obresti – zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
Glede same opredelitve višine škode, ki naj bi jo utrpela pravna prednica tožeče stranke, je relevantna izguba terjatve, ki je tožeča stranka po ustavitvi izvršilnega postopka ni mogla več uveljavljati zoper edino družbenico izbrisanega dolžnika.
Materialnopravno zmotno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, ko pri ugotavljanju višine prikrajšanja v posledici izgube terjatve ni upoštevalo določila 376. člena OZ, ki je veljalo v času od uveljavitve OZ (01. 01. 2002) do njegove spremembe in dopolnitve (22. 05. 2007). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 10. 07. 2000 pravnomočen, še preden je Ustavno sodišče dne 02. 03. 2005 delno razveljavilo 1060. člen OZ, ne pomeni, da prepoved „ne ultra alterum tantum“ ne bi učinkovala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0058356
OZ člen 154. ¸ ZOZP člen 5, 19.
obvezno avtomobilsko zavarovanje - najnižja zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – načelo socializacije rizika – nesreča dveh premikajočih se motornih vozil – ugovor izključne krivde
Najnižja zavarovalna vsota, ki jo določa zakon, se valorizira na dan sojenja.
Ugovor izključne krivde enega imetnika motornega vozila je po 4. odstavku 154. člena OZ upošteven, vendar pa trditveno in dokazno breme nosi tožena stranka, saj se mora razbremeniti domneve vzročnosti.