ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1, 210, 210/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, ki je imel v času podaje odpovedi status sindikalnega zaupnika, ni zakonita, saj tožena stranka ni pridobila soglasja sindikata za odpoved.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika - ustavna pravica o svobodi gospodarske dejavnosti - izključitev družbenika kot skrajni ukrep - obstoj utemeljenega razloga za izključitev - kršitev začasne odredbe - kršitev konkurenčne prepovedi - dejanska konkurenca
sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka z računa družbe v maju in juliju 2004 dvignjene zneske (prikazane kot posojilo) družbi vrnila, zato je neutemeljen njegov zaključek, da je družbi škoda nastala (ob tem, da je bilo ugotovljeno, da je tožnik toženki pripadajoče zneske iz naslova materialnih stroškov in dnevnic od leta 1998 do leta 2002 z računa družbe že dvignil, vendar pa jih toženki ni izplačal). Glede na to opisanega ravnanja toženke v zvezi z dvigi zneskov z računa družbe samega zase ni mogoče opredeliti kot utemeljenega razloga za izključitev družbenice iz družbe po takrat veljavnem 3. odst. 436. čl. ZGD.
ZUP člen 50, 50/2. ZDSS-1 člen 63. ZPIZVZ člen 2, 2/4, 15. ZPIZVZ-A člen 1.
predčasna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci – državljanstvo – aktivna legitimacija
Ker je pokojni zavarovanec sam vložil zahtevo za priznanje pravice do pokojnine, je tožnica kot zakonita dedinja po pokojnem zavarovancu aktivno legitimirana za nadaljevanje postopka.
Z novelo ZPIZVZ-A spremenjeni 15. člen ZPIZVZ je določil priznanje in izplačilo starostne, predčasne, invalidske, vdovske oziroma družinske pokojnine upravičencem, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu ZDRS, za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če niso bili zavarovani, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje. Ker je sprememba ZPIZVZ že veljala v času izdaje dokončne odločbe toženca, je sodišče prve stopnje to spremembo utemeljeno upoštevalo in pokojnemu zavarovancu priznalo pravico do predčasne pokojnine kljub temu, da v času vložitve zahteve za priznanje pravice ta sprememba še ni veljala (je pa ustavno sodišče že ugotovilo, da je v neskladju z ustavo 1. odstavek 15. člena ZPIZVZ, da upravičencem iz 4. odstavka 2. člena, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu ZDRS, ne ureja pravice do opredelitve pokojnine tudi za čas od izpolnitev pogojev po 18. 10. 1991).
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme – konkretizirane trditve
Iz ugotovitev, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali, ne izhaja tudi, da je med pravdnima strankama soglasje o tem, v kakšnem obsegu naj bi bila storitev dogovorjena in opravljena. Ker tožeča stranka v tej smeri ni ponudila konkretiziranih trditev, niti ni predložila v dokaz računa, iz katerega naj bi izhajala specifikacija opravljenih storitev, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na nedokazanost podlage tožbenega zahtevka. Ob tako nekonkretiziranih trditvah tožeče stranke je zato neutemeljeno njeno pritožbeno sklicevanje na nezanikanje njenih trditev s strani tožene stranke. Domneva o priznavanju nezanikanih dejstev lahko učinkuje samo glede konkretizirano opredeljenih trditev stranke, ki jih nasprotna stranka ni prerekala.
Tožba, ki je bila vročena osebi, pooblaščeni za sprejem pisanj, je bila pravilno vročena v odgovor, ker zakon ne zahteva, da se pravnim osebam tožba vroča tako, da se vroči zakonitemu zastopniku pravne osebe, ki jo sicer zastopa in predstavlja.
gradbena pogodba – potrditev situacij – prevzem del – pogodbena kazen zaradi zamude – odgovornost za zamudo – uveljavljanje pogodbene kazni
Dejstvo, da je tožena stranka ob prevzemu objekta 11. 02. 2005 grajala napake na delih, aktu prevzema ne jemlje njegove kvalitete/obstoja, ampak ga kot takšnega vzpostavlja. Da je do prevzema del prišlo, pa dokazujejo tudi navedbe tožene stranke, ko v utemeljitvi pobotnega ugovora zatrjuje, da je dela dokončala in sanirala po drugi izvajalcih. Če objekta ne bi prevzela v svojo posest, navedenega ne bi mogla opraviti.
Začasne in končna situacija s strani so bile tožene stranke potrjene, kar pomeni, da je tožena stranka s podpisom na situaciji soglašala z obsegom del, ki je bil podlaga za izstavitev situacije ter z njihovo vrednostjo. Takšno soglasje samo po sebi ne utemeljuje terjatve tožeče stranke, saj ta temelji na dejstvu dejansko izvedenih del, predstavlja pa pomemben dokaz, da so bila dela v vtoževanem znesku izvedena,
Upoštevaje, da je bil prevzem del opravljen dne 11. 02. 2005, uveljavljanje pogodbene kazni tudi dva meseca za tem ne zadosti zakonskemu standardu „nemudoma“.
ZFPPod člen 27, 27/4. OZ člen 396, 943, 943/1. ZGD člen 394. ZIZ člen 34.
poklicna odgovornost - zavarovanje odvetnikove odgovornosti - nastanek škode - prenehanje teka obresti – zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
Glede same opredelitve višine škode, ki naj bi jo utrpela pravna prednica tožeče stranke, je relevantna izguba terjatve, ki je tožeča stranka po ustavitvi izvršilnega postopka ni mogla več uveljavljati zoper edino družbenico izbrisanega dolžnika.
Materialnopravno zmotno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, ko pri ugotavljanju višine prikrajšanja v posledici izgube terjatve ni upoštevalo določila 376. člena OZ, ki je veljalo v času od uveljavitve OZ (01. 01. 2002) do njegove spremembe in dopolnitve (22. 05. 2007). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 10. 07. 2000 pravnomočen, še preden je Ustavno sodišče dne 02. 03. 2005 delno razveljavilo 1060. člen OZ, ne pomeni, da prepoved „ne ultra alterum tantum“ ne bi učinkovala.
Po stališčih sodne prakse gre za pravno vprašanje pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe. Kakšna je bila dogovorjena vsebina pogodbe, pa je dejansko vprašanje.
Pri pogodbenem pravu na njegovo pravilno uporabo ni mogoče paziti po uradni dolžnosti, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno. Stranka mora biti aktivnejša pri podaji svojih trditev, kot kadar gre za uporabo zakonskega materialnega prava. To pomeni, da se tožena stranka svojega trditvenega bremena ni mogla razbremeniti zgolj s predložitvijo listin, ne da bi hkrati določno in jasno povedala, v kakšni vsebini je bila sklenjena konkretna pogodba, oziroma ne da bi hkrati jasno podala svoje pravno relevatne ugovore in jih ustrezno artikulirala
Ker je pravnomočnost upravne odločbe omejena na izrek in se ne nanaša na obrazložitev odločbe, je toženec neutemeljeno zavrgel tožnikovo zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju plač za delo preko polnega delovnega časa pri izračunu pokojninske osnove, saj je zmotno sklepal, da je s tem, ko se je do vštevanja plač za delo preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo opredelil že v obrazložitvi pravnomočne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine, o takšni zahtevi tudi pravnomočno odločil. S pravnomočno odmero pokojnine ni pravnomočno odločeno o vštetju določenih prejemkov v pokojninsko osnovo.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi dolžnikovega obrazloženega ugovora, že pred vložitvijo umika, razveljavilo sklep o izvršbi v dovolitvenem delu (1. tč. izreka), kar pomeni, da ustavitev postopka izvršbe ne prihaja (več) v poštev. V nadaljnjem pravdnem postopku bo zato sodišče prve stopnje umik upnikovega predloga za izvršbo upoštevalo kot umik tožbe.
pritožba - pooblastilo za zastopanje - brezplačna pravna pomoč - zavrženje pritožbe
Zavrže se pritožba, vložena po odvetniku, ki je bil po odločbi sodišča določen za nudenje brezplačne pravne pomoči zgolj za svetovanje in zastopanje na enem naroku za glavno obravnavo in ki v postopku pred sodiščem prve stopnje ali v pritožbi ni predložil pooblastila za zastopanje.
ZPIZ-1 člen 141, 141/3. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence člen II.
dodatek za pomoč in postrežbo - najtežje prizadeti upravičenci - stalnost strokovne pomoči
Pomoč, ki je bila tožniku nudena strani patronažne službe, sicer je strokovna pomoč, vendar pa pri tožniku ni šlo za stalnost izvajanja te pomoči, saj mu je bila potrebna pomoč patronažne sestre zgolj občasno. Prevezovanj ran na nogah, ki so se opravljale dvakrat oziroma trikrat na teden, in občasnih odvzemov krvi, opravljenih s strani patronažne sestre, ni mogoče opredeliti kot stalne strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege, kot to zahteva Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
ZPP člen 243, 246, 246/1, 248, 248/1, 249, 249/1, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 45, 45/1, 45/3-1, 47.
nagrada za izvedensko delo
Postavljeni sodni izvedenec, ki je v mejah možnosti opravil izvedensko delo in sodišče opozoril, da specialist posamezne medicinske usmeritve ne more podati popolnega in pravilnega mnenja o tožnikovi zmožnosti za delo, ter predlagal, da sodišče imenuje izvedenski organ, kar je sodišče kasneje tudi storilo, je upravičen do nagrade za izdelano pisno preliminarno izvedensko mnenje ter do nagrade za podana pojasnila na naroku.
škoda – nepremoženjska škoda – strah – posredna škoda – trditveno in dokazno breme
To, da je toženec na zastrašujoč način prvega tožnika, ki je bil tedaj star 13 let, spraševal, kje stanuje, ni grožnja, ki bi jo tožnik tožencu očital, pač pa je o tem samo izpovedal. S tem ko je sodišče to ugotovilo, je ugotovilo nekaj drugega, kot je tožnik trdil in je torej prekoračilo trditveno podlago, na kar toženec utemeljeno opozarja, češ da tožnik ni dokazal očitanih mu besed in dejanj. Dokazi pa trditev o dejstvih ne morejo nadomestiti, saj služijo le ugotavljanju njihove resničnosti.
Starša prvega tožnika, ki ob dogodku nista bila prisotna, sta kvečjemu posredna oškodovanca, zato je njun odškodninski zahtevek za njun strah nesklepčen.
ZPIZ člen 43, 43/1, 51. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 46, 203, 203/1. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 54. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 21. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 24 f.
detaširani delavci – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Delavcem, ki so jih delodajalci poslali na delo v tujino in so bili v tem času zavarovani v RS, se vzame za izračun pokojninske osnove plača, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšana za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo iz plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Upoštevati je potrebno osnove, ki jih je delodajalec sporočil in jih je tožena stranka evidentirala v matični evidenci. O drugačnih plačah, od katerih naj bi bili plačani prispevki, tožnik ni predložil dokazov, zato zahteva za odmero višje pokojnine z upoštevanjem plač, ki jih je tožnik dejansko prejel za delo v tujini, ni utemeljena.
zamudna sodba – izostanek tožene stranke na prvem naroku
Ker je ustavno sodišče razveljavilo 2. odstavek 282. člena ZPP, je odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na tem pravilu, obremenjena z bistveno kršitvijo postopka.
ZD člen 133, 138, 138/1, 138/2. ZPP člen 124, 124/2, 224, 224/1, 224/2.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave
Izjava o odpovedi pravice do nujnega deleža, podana na zapuščinski obravnavi na zapisnik, je nepreklicna, zato so pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnica preklicati svojo izjavo, pravno neutemeljene.
Morebitne napake pri nakazilu sodne takse za pritožbo, zaradi česar priliv ni prispel na prehodni račun sodišča, kar dopušča pritožnik, so lahko le v njegovo breme, zato je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.