ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZPIZVZ člen 15, 15/2.
zamuda - zakonske zamudne obresti
Tožbeni zahtevek, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od v predsodnem postopku priznanih in odmerjenih pokojninskih dajatev od zapadlosti do plačila, ni utemeljen, saj ZPIZVZ izrecno določa, da se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi bili sproti izplačani, v mesecih, za katere se izplačajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065069
ZOZP člen 7, 7/1.
odškodninska odgovornost – zavarovanje odgovornosti – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – zavarovalna pogodba – vožnja pod vplivom alkohola – domneva vzročne zveze – kršitev pogodbene obveznosti – zahtevek zavarovalnice za povračilo izplačane odškodnine
Ker toženec ni uspel dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, je zahtevek zavarovalnice za povračilo izplačane odškodnine utemeljen.
Dokler prvo sodišče o prenehanju pooblastilnega razmerja ni obveščeno, je podano pooblastilo dolžno spoštovati in upoštevati tako pri opravljanju procesnih dejanj, ki jih za stranko opravlja pooblaščenec, kot pri vročanju sodnih pisanj. Skladno s 137. členom ZPP jih mora vročati pooblaščencu in ne neposredno stranki. Po izrecni določbi 7. člena 142. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 142. člena istega zakona, se na ta način vroča tudi nalog za plačilo sodne takse.
sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi – ničnost
Dogovor, iz katerega izhaja, da se tožnica zavezuje, da bo uresničila in dosegla promet po planu za mesec oktober 2008 in da za primer, če plana ne doseže, s svojim podpisom potrjuje, da soglaša sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, ima sicer vse značilnosti sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, vendar je ničen. Pogojevanje veljavnosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z razlogom nedoseganja plana dokazuje, da je bil namen sklenitve dogovora s strani tožene stranke obid kogentnih določb o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in prikrajšanje tožnice za vse pravice, ki bi ji v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga šle, kar pa ni dopustno.
Pravic, ki jih je tožnica pridobila na podlagi ugotovljene invalidnosti v letu 2001 in se v letu 2004 ni spremenila, pri čemer do sprememb v zdravstvenem stanju, na podlagi katerih je bila ugotovljena invalidnost, ni prišlo niti v letu 2006, ni dopustno zmanjševati (npr. z razvrstitvijo v III. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do dela s skrajšanim delovnim časom 6 ur dnevno, namesto predhodne razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v polovičnem delovnem času), temveč te pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katere je bila pravica pridobljena.
Plačni sistem zavarovalnih zastopnikov in s tem tudi tožnika temelji izključno na proviziji, ki zajema vse stroške dela. Takšna ureditev ni v nasprotju s splošnimi določbami o plači v ZDR.
pritožba - pooblastilo za zastopanje - brezplačna pravna pomoč - zavrženje pritožbe
Zavrže se pritožba, vložena po odvetniku, ki je bil po odločbi sodišča določen za nudenje brezplačne pravne pomoči zgolj za svetovanje in zastopanje na enem naroku za glavno obravnavo in ki v postopku pred sodiščem prve stopnje ali v pritožbi ni predložil pooblastila za zastopanje.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme – konkretizirane trditve
Iz ugotovitev, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali, ne izhaja tudi, da je med pravdnima strankama soglasje o tem, v kakšnem obsegu naj bi bila storitev dogovorjena in opravljena. Ker tožeča stranka v tej smeri ni ponudila konkretiziranih trditev, niti ni predložila v dokaz računa, iz katerega naj bi izhajala specifikacija opravljenih storitev, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na nedokazanost podlage tožbenega zahtevka. Ob tako nekonkretiziranih trditvah tožeče stranke je zato neutemeljeno njeno pritožbeno sklicevanje na nezanikanje njenih trditev s strani tožene stranke. Domneva o priznavanju nezanikanih dejstev lahko učinkuje samo glede konkretizirano opredeljenih trditev stranke, ki jih nasprotna stranka ni prerekala.
Tožba, ki je bila vročena osebi, pooblaščeni za sprejem pisanj, je bila pravilno vročena v odgovor, ker zakon ne zahteva, da se pravnim osebam tožba vroča tako, da se vroči zakonitemu zastopniku pravne osebe, ki jo sicer zastopa in predstavlja.
kontradiktornost postopka – pravica do izjave – dokazni postopek – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je dokazno ocenjevalo zgolj listino, ki jo je predložila tožena stranka, ne da bi izvedlo dokazov, ki sta jih glede na podano trditveno podlago tožeče stranke ponudili obe pravdni stranki, tožeči stranki odvzelo možnost uveljavljanja pravice stranke do izjavljanja in kontradiktornosti postopka.
obseg sodne presoje - izdaja novega upravnega akta
Sodišče v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanega upravnega akta v obsegu, kot je bilo odločeno v upravnem postopku, in odloča o postavljenem tožbenem zahtevku. V teku sodnega postopka izdana nova upravna odločba (ne glede na odločitev) na podlagi nove dokumentacije, ni predmet presoje v tem postopku in tudi ne more biti upoštevana pri odločitvi v sodnem postopku.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pogoji za opravljanje dela – član uprave – odpoklic
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (in ji hkrati ponudila pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto), ker tožnica ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela člana uprave, saj jo je nadzorni svet tožene stranke odpoklical.
ZDR člen 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/6, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi - aneks k pogodbi o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - sodna razveza
Tožnik je bil na podlagi sklenjenih aneksov k pogodbi o zaposlitvi zaposlen na delovnem mestu vodje oddelka in vse od leta 2007 dalje ni opravljal dela disponenta (za katero je bila prvotno sklenjena pogodba o zaposlitvi). Zato s tem, ko je tožena stranka v letu 2009 ukinila delovno mesto disponenta, ni prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, pa ni zakonita.
Tožnikov zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine po MSVN (Sporazumu o vprašanjih nasledstva) ni utemeljen, saj določbe MSVN niso neposredno uporabljive.
Tožba s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi, da se je tožnik določenega dne poškodoval pri delu, ni sklepčna, ker se z njo zahteva ugotovitev dejstev, ugotovitvena tožba pa je dopustna le, če se zahteva ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost listine. Če je sporna višina nadomestila plače za čas bolniškega staleža (ki je odvisna od vzroka za poškodbo), terjatev za plačilo nadomestila plače pa je že zapadla, bi moral tožnik vložiti dajatveno tožbo za plačilo višjega nadomestila plače.
Ker je pravnomočnost upravne odločbe omejena na izrek in se ne nanaša na obrazložitev odločbe, je toženec neutemeljeno zavrgel tožnikovo zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju plač za delo preko polnega delovnega časa pri izračunu pokojninske osnove, saj je zmotno sklepal, da je s tem, ko se je do vštevanja plač za delo preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo opredelil že v obrazložitvi pravnomočne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine, o takšni zahtevi tudi pravnomočno odločil. S pravnomočno odmero pokojnine ni pravnomočno odločeno o vštetju določenih prejemkov v pokojninsko osnovo.
škoda – nepremoženjska škoda – strah – posredna škoda – trditveno in dokazno breme
To, da je toženec na zastrašujoč način prvega tožnika, ki je bil tedaj star 13 let, spraševal, kje stanuje, ni grožnja, ki bi jo tožnik tožencu očital, pač pa je o tem samo izpovedal. S tem ko je sodišče to ugotovilo, je ugotovilo nekaj drugega, kot je tožnik trdil in je torej prekoračilo trditveno podlago, na kar toženec utemeljeno opozarja, češ da tožnik ni dokazal očitanih mu besed in dejanj. Dokazi pa trditev o dejstvih ne morejo nadomestiti, saj služijo le ugotavljanju njihove resničnosti.
Starša prvega tožnika, ki ob dogodku nista bila prisotna, sta kvečjemu posredna oškodovanca, zato je njun odškodninski zahtevek za njun strah nesklepčen.
DELOVNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0004917
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4, 446. ZPIZ člen 43, 43/1, 44, 44/1, 131, 133, 134, 134/1, 135, 136, 137, 190, 190/1. ZDR člen 29, 29/2.
odmera - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - dodatki k plači
Dodatki k plači (dodatek zaradi vplivov okolja, dodatek za izmensko delo, dodatek za deljen delovni čas, dodatek za osebno uspešnost, dodatek za uspešnost poslovanja območne enote), ki jih določa kolektivna pogodba delodajalca in s tem posredno tudi pogodba o zaposlitvi in od katerih je delodajalec obračunal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavljajo plačo, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove in torej tudi pri izračunu nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.