ZPP člen 116, 212, 318, 318/1, 318/3, 318/4. OZ člen 179, 182.
vrnitev v prejšnje stanje - delna zamudna sodba - skrbno ravnanje - prepozen odgovor na tožbo - temelj odškodninske odgovornosti
Po mnenju pritožbenega sodišča sicer za poziv ni bilo podlage in je sodišče prve stopnje določbi tretjega in četrtega odstavka 318. čl. ZPP, zmotno uporabilo. Če je tožnik postavil samo pretiran odškodninski zahtevek, tožba še ni nesklepčna.
nepremoženjska škoda - odgovornost voznika motornega vozila - poškodba pešca - zlom tibije - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - zamudne obresti
Po oceni pritožbenega sodišča je odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem dosojena pravilno in ob upoštevanju načela individualizacije ter v okvirih sodne prakse, torej ob upoštevanju drugih podobnih primerov in prisojenih odškodnin v teh primerih.
Ker je bila sodna taksa za pritožbo plačana na račun, z referenco in namenom plačila, kot je bilo navedeno v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse ter, ker je bila tudi plačana znotraj 15-dnevnega roka (večji del celo pred vročitvijo plačilnega naloga), je tožeča stranka svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila. V skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZST-1 pa ji, po opravljenem plačilu sodne takse, sodišču ni potrebno dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, saj je plačilo sodne takse dolžna preveriti uradna oseba pristojnega sodišča.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačno razpolaganje – rok za vložitev tožbe – ničnost – pogodba o preužitku
Pogodba o preužitku je lahko sklenjena tudi med otroki in starši, čeprav po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) obstaja med njimi dolžnost preživljanja, zato drugačne pritožbene trditve nimajo podlage v zakonu in sodni praksi. Pri tem se kot preživljanje ne upošteva le „presežek“ pomoči nad pomočjo po 124. členu ZZZDR, ampak morajo prevzemniki izpolnjevati obveznosti, za katere so se zavezali po pogodbi. Pri tovrstnih pogodbah ni mogoče matematično meriti obsega dajatev prevzemnika. Odločilno vprašanje je, kakšna je bila volja strank ob podpisu pogodbe. Da dejansko ni šlo za pogodbo o preužitku, ampak za neodplačno pogodbo, je trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
izvršba - izvršilni naslov - Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije - obveščanje preživninskega zavezanca - odločba o pravici do nadomestila preživnine - odločba in obvestilo jamstvenega in preživninskega sklada
21. d člen ZJSRS jasno določa, da je obvestilo sklada skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Gre za specifično terjatev, ki jo je zakonodajalec ob upoštevanju njene narave v zakonu posebej uredil. Drži sicer, da dolžnik ni stranka postopka odločanja o pravici do nadomestila. Prav zato je bilo v 21. d členu ZJSRS posebej določeno, da tudi odločba o pravici do nadomestila preživnine skupaj z obvestili sklada predstavlja izvršilni naslov. Obveščenost preživninskega zavezanca (ki se izogiba plačevanju preživnine, ki mu je bila določena z izvršilnim naslovom, kar je bil predpogoj za priznanje pravice do nadomestila) pa je zagotovljena z obveznostjo Jamstvenega in preživninskega sklada po 28. členu ZJSRS, da ob prvem plačilu nadomestila obvesti preživninskega zavezanca.
Sodišču se ni potrebno opredeljevati do slehernega analitičnega gradnika dokaznega gradiva, pač pa se mora do dokaza opredeliti celostno ter težiti k sintezi. Ne obstaja dolžnost sodišča, da se opredeli do prav vseh dejstev in prav vseh dokazov v postopku, temveč le do tistih, ki so po pravni oceni sodišča relevantni.
Ni res, da bi se predstavniki pravdnih strank morali zasliševati ločeno kot to velja za zasliševanje prič. Ne le, da za te pritožbene navedbe v ZPP ni nobene opore – nasprotno - tisto, zaradi česar je dokaz z zaslišanjem strank posebej urejen, je v dejstvu, da imajo stranke položaj glavnega procesnega subjekta.
Odškodninska odgovornost pri prevari je specialno urejena, neodvisna od samega obstoja pogodbe, vezana zgolj na nepoštenost pogodbene stranke, ki je prevaro povzročila.Prevara je po svoji vsebini zvijačna povzročitev zmote (o bistvenih lastnostih predmeta, o sopogodbeniku, če se pogodba sklepa glede na te osebe, o drugih okoliščinah). V zvezi s prevaro je mogoč samo zahtevek za povračilo škode, ne da bi bil hkrati postavljen zahtevek za razveljavitev pogodbe.
ZD člen 163, 173, 173/1. ZPP člen 309, 335, 335-2, 335-3.
sklep o dedovanju – pritožba zoper sklep o dedovanju – vsebina pritožbe
Vloga dedinje, imenovana pritožba zoper sklep o dedovanju, ni vsebovala ničesar, kar bi morala obsegati (razen formalnega naziva), da bi se jo lahko obravnavalo kot pritožbo. Ker ne gre za pritožbo, tudi ne gre za uporabo določbe 173. člena ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061845
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 435.
trditveno in dokazno breme - zapis izreka – kondemnatorni del izreka – nepravilna izpolnitev – škoda zaradi nepravilne izpolnitve
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pri tožeči naročila vtoževano blago in da je tega tožeča stranka toženi dobavila, pri tem pa tožena stranka ni podala konkretnih ugovorov zoper višino vtoževane terjatve, je bil zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti terjatve tožeče stranke pravilen.
Trditve tožene stranke bi bilo mogoče razumeti le kot zatrjevanje odškodninske odgovornosti v posledici nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Da bi tožena stranka uspela dokazati obstoj odškodninske terjatve do tožeče stranke, bi morala na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati, kakšna je bila pogodbena obveznost izpolnitve na strani tožeče stranke in na kakšen način naj bi bila kršena.
Sodišče prve stopnje je izrek sodbe v točki 1 oblikovalo tako, da je sklep o izvršbi v točki 1 izreka (njegov kondemnatorni del) razveljavilo ter v nadaljevanju odločilo o utemeljenosti terjatve. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke v izreku popolno navedlo, je jasno povedalo, o čem je bilo v postopku razsojeno. Takšen zapis ne terja podrobnejše obrazložitve in utemeljitve, saj gre zgolj za tehnično jasnejši izpis terjatve tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pri ugotavljanju, ali obstaja utemeljen odpovedni razlog (krivdni razlog), mora sodišče upoštevati samo tiste kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile razlog za odpoved, ki je predmet presoje. Drugih kršitev oz. razlogov, tudi tistih, zaradi katerih je delavec predhodno pisno opozorjen, ne sme upoštevati, upošteva jih lahko le pri ugotavljanju, da zaradi obstoja utemeljenega razloga ter upoštevaje vseh ostalih dejstev in razlogov nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
dokazilo o oddaji pošiljke – zapis v poštni knjigi - vloga vezana na rok
Popis oddanih pošiljk z dne 7.4.2009 sicer dokazuje, da je tega dne tožničin pooblaščenec pošti izročil poštno pošiljko, težko 68 g in naslovljeno na sodišče prve stopnje. Res je tudi, da je iz zapisane opombe „izjava – K.“ mogoče sklepati, da je bila vsebina te pošiljke najbrž res zahtevana izjava o tožničinem premoženjskem stanju. Ne glede na to pa je navedeni zapis v poštni knjigi lahko le dokaz o tem, da je bila pošiljka oddana oziroma izročena pošti, ne pa tudi, da je prispela k naslovniku. Dokaz, ki ga ponuja pritožba, torej ni uporaben, saj z njim ni mogoče zanesljivo izkazati, da je sporna pisemska pošiljka prispela na sodišče prve stopnje.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjetnost obstoja terjatve
Upnik mora verjetno izkazati obstoj terjatve in tudi eno izmed predpostavk, in sicer , da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Če je poleg verjetnosti terjatve izkazana le ena od treh zgoraj naštetih predpostavk, sodišče izda začasno odredbo.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravnomočnost odločbe – izvršitev odločbe – izvrševanje – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vodenje skupne evidence kazenskih točk – izbris kazenskih točk
Odločba z dne 20. 7. 2007 ni postala pravnomočna 9. 8. 2007, saj je bila zoper to odločbo pravočasno vložena zahteva za sodno varstvo. Ta zahteva je bila rešena s sodbo z dne 9. 1. 2009, vendar je bila sodba odpravljena zagovornikom storilca šele dne 16. 12. 2009 in je torej tega dne postala pravnomočna (smiselno glede na stališče Ustavnega sodišča RS, odločba št. U-I 80/09-26 z dne 1. 10.2009). Glede na ta datum in datum pravnomočnosti odločbe z dne 21. 4. 2006 (13. 7. 2006) in odločbe z dne 15. 8. 2006 (24. 8. 2006) pa storilec ni dosegel 20 kazenskih točk v obdobju treh let, zato se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme izreči.
Dokler prvo sodišče o prenehanju pooblastilnega razmerja ni obveščeno, je podano pooblastilo dolžno spoštovati in upoštevati tako pri opravljanju procesnih dejanj, ki jih za stranko opravlja pooblaščenec, kot pri vročanju sodnih pisanj. Skladno s 137. členom ZPP jih mora vročati pooblaščencu in ne neposredno stranki. Po izrecni določbi 7. člena 142. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 142. člena istega zakona, se na ta način vroča tudi nalog za plačilo sodne takse.
Izselitev tožnice iz hiše je bila neprostovoljna in je bila posledica ravnanja toženca (psihično nasilje), ki je povzročilo, da je postalo bivanje tožnice in njune hčerke v stanovanjski hiši onemogočeno oziroma bistveno oteženo in tudi nevarno do te mere, da je CSD sprejel strokovno odločitev, da mora tožnica, predvsem zaradi zagotovitve varnosti svoje mladoletne hčere in zaradi lastne varnosti, hišo zapustiti. Toženec je s svojim ravnanjem, ko je nad tožnico in njuno hčerko izvajal psihično in fizično nasilje dosegel, da se je morala tožnica s hčerko proti svoji volji iz hiše odseliti. Toženec, ki je hišo prevzel v posest, je tožnici odvzel možnost uporabljati njen solastni polovični del, in je tožnica zato upravičena do uporabnine.
Določbe o dolžnosti vrnitve preveč izplačane plače, ki jih vsebuje ZSPJS, se za presojo tožbenega zahtevka ne uporabijo, ker se tožbeni zahtevek nanaša na čas, ko se novi predpisi o plačah, vključno z ZSPJS, še niso uporabljali.
obseg sodne presoje - izdaja novega upravnega akta
Sodišče v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanega upravnega akta v obsegu, kot je bilo odločeno v upravnem postopku, in odloča o postavljenem tožbenem zahtevku. V teku sodnega postopka izdana nova upravna odločba (ne glede na odločitev) na podlagi nove dokumentacije, ni predmet presoje v tem postopku in tudi ne more biti upoštevana pri odločitvi v sodnem postopku.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika - ustavna pravica o svobodi gospodarske dejavnosti - izključitev družbenika kot skrajni ukrep - obstoj utemeljenega razloga za izključitev - kršitev začasne odredbe - kršitev konkurenčne prepovedi - dejanska konkurenca
sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka z računa družbe v maju in juliju 2004 dvignjene zneske (prikazane kot posojilo) družbi vrnila, zato je neutemeljen njegov zaključek, da je družbi škoda nastala (ob tem, da je bilo ugotovljeno, da je tožnik toženki pripadajoče zneske iz naslova materialnih stroškov in dnevnic od leta 1998 do leta 2002 z računa družbe že dvignil, vendar pa jih toženki ni izplačal). Glede na to opisanega ravnanja toženke v zvezi z dvigi zneskov z računa družbe samega zase ni mogoče opredeliti kot utemeljenega razloga za izključitev družbenice iz družbe po takrat veljavnem 3. odst. 436. čl. ZGD.
ZPIZ-1 člen 141, 141/3. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence člen II.
dodatek za pomoč in postrežbo - najtežje prizadeti upravičenci - stalnost strokovne pomoči
Pomoč, ki je bila tožniku nudena strani patronažne službe, sicer je strokovna pomoč, vendar pa pri tožniku ni šlo za stalnost izvajanja te pomoči, saj mu je bila potrebna pomoč patronažne sestre zgolj občasno. Prevezovanj ran na nogah, ki so se opravljale dvakrat oziroma trikrat na teden, in občasnih odvzemov krvi, opravljenih s strani patronažne sestre, ni mogoče opredeliti kot stalne strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege, kot to zahteva Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.