izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačno razpolaganje – rok za vložitev tožbe – ničnost – pogodba o preužitku
Pogodba o preužitku je lahko sklenjena tudi med otroki in starši, čeprav po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) obstaja med njimi dolžnost preživljanja, zato drugačne pritožbene trditve nimajo podlage v zakonu in sodni praksi. Pri tem se kot preživljanje ne upošteva le „presežek“ pomoči nad pomočjo po 124. členu ZZZDR, ampak morajo prevzemniki izpolnjevati obveznosti, za katere so se zavezali po pogodbi. Pri tovrstnih pogodbah ni mogoče matematično meriti obsega dajatev prevzemnika. Odločilno vprašanje je, kakšna je bila volja strank ob podpisu pogodbe. Da dejansko ni šlo za pogodbo o preužitku, ampak za neodplačno pogodbo, je trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
nepremoženjska škoda - odgovornost voznika motornega vozila - poškodba pešca - zlom tibije - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - zamudne obresti
Po oceni pritožbenega sodišča je odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem dosojena pravilno in ob upoštevanju načela individualizacije ter v okvirih sodne prakse, torej ob upoštevanju drugih podobnih primerov in prisojenih odškodnin v teh primerih.
Prvotožnici in tretjetožniku po 3.150,00 EUR in drugotožniku 4.250,00 EUR dosojene odškodnine za obravnavano škodo, je primerno denarno zadoščenje za njim utrpelo nepremoženjsko škodo glede na njen obseg, trajanje in intenziteto, ob upoštevanju objektivnih kriterijev razpona dosojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih, kot tudi subjektivnih, individualnih značilnosti vsakega tožnika v konkretnem primeru, kot je do sedaj že pojasnjeno.
Ob presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti je treba opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko je med pravdnima strankama prišlo do prepirov, ki so ostali na verbalni ravni, in zaradi katerih je toženka le enkrat obvestila policijo, ko tudi tožnica sama v zatrjevani grožnji ni pojasnila, kaj naj bi ji toženka grozila, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen pravni standard velike nehvaležnosti.
ZPP člen 116, 212, 318, 318/1, 318/3, 318/4. OZ člen 179, 182.
vrnitev v prejšnje stanje - delna zamudna sodba - skrbno ravnanje - prepozen odgovor na tožbo - temelj odškodninske odgovornosti
Po mnenju pritožbenega sodišča sicer za poziv ni bilo podlage in je sodišče prve stopnje določbi tretjega in četrtega odstavka 318. čl. ZPP, zmotno uporabilo. Če je tožnik postavil samo pretiran odškodninski zahtevek, tožba še ni nesklepčna.
izvršba - izvršilni naslov - Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije - obveščanje preživninskega zavezanca - odločba o pravici do nadomestila preživnine - odločba in obvestilo jamstvenega in preživninskega sklada
21. d člen ZJSRS jasno določa, da je obvestilo sklada skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Gre za specifično terjatev, ki jo je zakonodajalec ob upoštevanju njene narave v zakonu posebej uredil. Drži sicer, da dolžnik ni stranka postopka odločanja o pravici do nadomestila. Prav zato je bilo v 21. d členu ZJSRS posebej določeno, da tudi odločba o pravici do nadomestila preživnine skupaj z obvestili sklada predstavlja izvršilni naslov. Obveščenost preživninskega zavezanca (ki se izogiba plačevanju preživnine, ki mu je bila določena z izvršilnim naslovom, kar je bil predpogoj za priznanje pravice do nadomestila) pa je zagotovljena z obveznostjo Jamstvenega in preživninskega sklada po 28. členu ZJSRS, da ob prvem plačilu nadomestila obvesti preživninskega zavezanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005971
OZ člen 21. SPZ člen 32. ZKZ člen 19, 22. ZPP člen 285.
kmetijska zemljišča – sklenitev pogodbe – materialno procesno vodstvo – oblikovanje tožbenega zahtevka – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Ker je predkupni upravičenec v 30-dnevnem roku po datumu objave ponudbe sprejel ponudbo toženke za prodajo kmetijskega zemljišča, je pogodba o nakupu kmetijskega zemljišča sklenjena. Zaradi tega bi moral tožnik postaviti zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko kot lastnik vknjižil v zemljiško knjigo, pa tega ni storil (opomba: drugačno stališče VS RS II Ips 384/2010).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061845
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 435.
trditveno in dokazno breme - zapis izreka – kondemnatorni del izreka – nepravilna izpolnitev – škoda zaradi nepravilne izpolnitve
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pri tožeči naročila vtoževano blago in da je tega tožeča stranka toženi dobavila, pri tem pa tožena stranka ni podala konkretnih ugovorov zoper višino vtoževane terjatve, je bil zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti terjatve tožeče stranke pravilen.
Trditve tožene stranke bi bilo mogoče razumeti le kot zatrjevanje odškodninske odgovornosti v posledici nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Da bi tožena stranka uspela dokazati obstoj odškodninske terjatve do tožeče stranke, bi morala na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati, kakšna je bila pogodbena obveznost izpolnitve na strani tožeče stranke in na kakšen način naj bi bila kršena.
Sodišče prve stopnje je izrek sodbe v točki 1 oblikovalo tako, da je sklep o izvršbi v točki 1 izreka (njegov kondemnatorni del) razveljavilo ter v nadaljevanju odločilo o utemeljenosti terjatve. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke v izreku popolno navedlo, je jasno povedalo, o čem je bilo v postopku razsojeno. Takšen zapis ne terja podrobnejše obrazložitve in utemeljitve, saj gre zgolj za tehnično jasnejši izpis terjatve tožeče stranke.
ZD člen 163, 173, 173/1. ZPP člen 309, 335, 335-2, 335-3.
sklep o dedovanju – pritožba zoper sklep o dedovanju – vsebina pritožbe
Vloga dedinje, imenovana pritožba zoper sklep o dedovanju, ni vsebovala ničesar, kar bi morala obsegati (razen formalnega naziva), da bi se jo lahko obravnavalo kot pritožbo. Ker ne gre za pritožbo, tudi ne gre za uporabo določbe 173. člena ZD.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pri ugotavljanju, ali obstaja utemeljen odpovedni razlog (krivdni razlog), mora sodišče upoštevati samo tiste kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile razlog za odpoved, ki je predmet presoje. Drugih kršitev oz. razlogov, tudi tistih, zaradi katerih je delavec predhodno pisno opozorjen, ne sme upoštevati, upošteva jih lahko le pri ugotavljanju, da zaradi obstoja utemeljenega razloga ter upoštevaje vseh ostalih dejstev in razlogov nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
dokazilo o oddaji pošiljke – zapis v poštni knjigi - vloga vezana na rok
Popis oddanih pošiljk z dne 7.4.2009 sicer dokazuje, da je tega dne tožničin pooblaščenec pošti izročil poštno pošiljko, težko 68 g in naslovljeno na sodišče prve stopnje. Res je tudi, da je iz zapisane opombe „izjava – K.“ mogoče sklepati, da je bila vsebina te pošiljke najbrž res zahtevana izjava o tožničinem premoženjskem stanju. Ne glede na to pa je navedeni zapis v poštni knjigi lahko le dokaz o tem, da je bila pošiljka oddana oziroma izročena pošti, ne pa tudi, da je prispela k naslovniku. Dokaz, ki ga ponuja pritožba, torej ni uporaben, saj z njim ni mogoče zanesljivo izkazati, da je sporna pisemska pošiljka prispela na sodišče prve stopnje.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjetnost obstoja terjatve
Upnik mora verjetno izkazati obstoj terjatve in tudi eno izmed predpostavk, in sicer , da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Če je poleg verjetnosti terjatve izkazana le ena od treh zgoraj naštetih predpostavk, sodišče izda začasno odredbo.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravnomočnost odločbe – izvršitev odločbe – izvrševanje – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vodenje skupne evidence kazenskih točk – izbris kazenskih točk
Odločba z dne 20. 7. 2007 ni postala pravnomočna 9. 8. 2007, saj je bila zoper to odločbo pravočasno vložena zahteva za sodno varstvo. Ta zahteva je bila rešena s sodbo z dne 9. 1. 2009, vendar je bila sodba odpravljena zagovornikom storilca šele dne 16. 12. 2009 in je torej tega dne postala pravnomočna (smiselno glede na stališče Ustavnega sodišča RS, odločba št. U-I 80/09-26 z dne 1. 10.2009). Glede na ta datum in datum pravnomočnosti odločbe z dne 21. 4. 2006 (13. 7. 2006) in odločbe z dne 15. 8. 2006 (24. 8. 2006) pa storilec ni dosegel 20 kazenskih točk v obdobju treh let, zato se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme izreči.
Tožba s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi, da se je tožnik določenega dne poškodoval pri delu, ni sklepčna, ker se z njo zahteva ugotovitev dejstev, ugotovitvena tožba pa je dopustna le, če se zahteva ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost listine. Če je sporna višina nadomestila plače za čas bolniškega staleža (ki je odvisna od vzroka za poškodbo), terjatev za plačilo nadomestila plače pa je že zapadla, bi moral tožnik vložiti dajatveno tožbo za plačilo višjega nadomestila plače.
škoda – nepremoženjska škoda – strah – posredna škoda – trditveno in dokazno breme
To, da je toženec na zastrašujoč način prvega tožnika, ki je bil tedaj star 13 let, spraševal, kje stanuje, ni grožnja, ki bi jo tožnik tožencu očital, pač pa je o tem samo izpovedal. S tem ko je sodišče to ugotovilo, je ugotovilo nekaj drugega, kot je tožnik trdil in je torej prekoračilo trditveno podlago, na kar toženec utemeljeno opozarja, češ da tožnik ni dokazal očitanih mu besed in dejanj. Dokazi pa trditev o dejstvih ne morejo nadomestiti, saj služijo le ugotavljanju njihove resničnosti.
Starša prvega tožnika, ki ob dogodku nista bila prisotna, sta kvečjemu posredna oškodovanca, zato je njun odškodninski zahtevek za njun strah nesklepčen.
pritožba - pooblastilo za zastopanje - brezplačna pravna pomoč - zavrženje pritožbe
Zavrže se pritožba, vložena po odvetniku, ki je bil po odločbi sodišča določen za nudenje brezplačne pravne pomoči zgolj za svetovanje in zastopanje na enem naroku za glavno obravnavo in ki v postopku pred sodiščem prve stopnje ali v pritožbi ni predložil pooblastila za zastopanje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1, 210, 210/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, ki je imel v času podaje odpovedi status sindikalnega zaupnika, ni zakonita, saj tožena stranka ni pridobila soglasja sindikata za odpoved.
ZD člen 133, 138, 138/1, 138/2. ZPP člen 124, 124/2, 224, 224/1, 224/2.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave
Izjava o odpovedi pravice do nujnega deleža, podana na zapuščinski obravnavi na zapisnik, je nepreklicna, zato so pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnica preklicati svojo izjavo, pravno neutemeljene.