zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora o pridobitvi pravice – pridobitev pravice na izviren način
Predlagatelj je predlogu za zaznambo spora priložil tožbo, iz katere izhaja, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice na izviren način – po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Priložil je tudi potrdilo o vloženi tožbi. Z opisanim pa je zadostil pogojem, ki jih za zaznambo spora določa 79. člen ZZK-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059218
ZGD člen 263. ZPP člen 32, 482, 482/1, 482/1-1.
povrnitev škode direktorja – stvarna pristojnost – trditvena podlaga – gospodarski spor
Vsebino spora določa tožbeni zahtevek in trditvena podlaga tožbe. Glede na to, da tožeča stranka zahteva povrnitev škode, ki jo je toženec povzročil kot njen direktor (ki je bil sicer zaposlen pri tožeči stranki) in se pri tem sklicuje na določbe ZGD, gre za gospodarski spor in ne za spor med delavcem in delodajalcem.
odškodninska odgovornost države – izbris iz registra prebivalcev – izbrisani – zastaranje odškodninskega zahtevka – pismena pripoznava zastarane obveznosti
Izdaja dopolnilne odločbe o stalnem prebivališču, na podlagi katere je bilo tožencu stalno prebivanje priznano tudi za nazaj, ne pomeni tudi priznanja odškodninske odgovornosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058327
ZASP člen 21, 81. ZOR člen 219. ZPP člen 287, 399/2-8, 399/2-14.
avtorski honorar za stalno uporabo glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – pogodba o plačilu avtorskega honorarja – dokazna ocena – zavrnitev dokazov – dokazni sklep
Na tožeči stranki je dokazno breme, da za obdobje po prenehanju veljavnosti pogodbe dokaže tako temelj (neupravičeno uporabo avtorskih del), kot tudi višino svojega zahtevka (okoriščenje in prikrajšanje).
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokazov sprejeta in obrazložena.
ZNP člen 46, 47. ZZZDR člen 203, 203/2, 206, 208, 208/2, 209.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – začasni skrbnik – zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost
Razen v posebnih okoliščinah je zaslišanje udeleženca obligatorno, ne glede na to, ali predlaga svoje zaslišanje ali ne (47. čl. ZNP). Posebne okoliščine, zaradi katerih se osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, ne zasliši, mora sodišče posebej utemeljiti, če je njeno zaslišanje opustilo.
postopek za ureditev razmerij med solastniki – skupna lastnina – uporaba in upravljanje z nepremičninami po sklepu o dedovanju
Zaradi medsebojnih sporov udeleženk skupna uporaba in upravljanje nepremičnin ni možna, nepravilna bi bila tudi odločitev, da bi bile vse nepremičnine dodeljene nasprotni udeleženki, saj bi bila s tem predlagateljica v celoti izključena iz uporabe in upravljanja nepremičnin, ki so del zapuščinske mase, v postopku delitve pa bi nasprotna udeleženka lahko izkazovala »upravičen interes«, da si ji nepremičnine dodelijo v izključno last. Iz navedenih razlogov se izkaže kot pravilna odločitev, da vsaka udeleženka prevzame v izključno uporabo in upravljanje posamezne nepremičnine.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – nova škoda
Za novo škodo gre, kadar poslabšanje (popolna izguba delovne zmožnosti) ob izdaji sodbe, s katero je bila tožnici že prisojena odškodnina, ni bilo objektivno predvidljivo. Tožnica ni niti zatrjevala, da je da se je njeno zdravstveno stanje v času od odmere odškodnine do vložitve nove tožbe kakorkoli spremenilo.
Upnik, ki je pri izvršitelju pravočasno podal predlog za odlog premičninske izvršbe, je upravičeno štel poziv za plačilo varščine za brezpredmeten.
Glede na to, da sodišče še ni pridobilo izjave dolžnika glede upnikovega predloga za odlog izvršbe, je odločitev sodišča o ustavitvi izvršbe na premičnine zaradi upnikovega neplačila varščine prenagljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060063
Ustava SFRJ člen 120, 121. ZZD člen 204. ZDen člen 88. OZ člen 92. ZLPP člen 3,11.
vračanje premoženja – vrnitev nepremičnine v naravi – prehodne in končne določbe – ničnost prodajne pogodbe – prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku – pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti
Tožnik izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo s tem, da v denacionalizacijskem postopku zahteva v naravi vrnitev nepremičnine, katere solastniški delež je bil prodan s pogodbami, katerih veljavnost se presoja v tej pravdi, ter s tem, da o tem vprašanju še ni pravnomočno odločeno v denacionalizacijskem postopku. V pravdnem postopku zato ni potrebno kot predhodno vprašanje ugotavljati, ali je vrnitev nepremičnin v naravi utemeljena, temveč je to stvar odločanja v denacionalizacijskem postopku.
S pisnim samoupravnim sporazumom so udeleženke razmerja lahko prenašale tudi pravico uporabe in razpolage z nepremičninami, čeprav v sporazumu ni bilo posebnega določila o zemljiškoknjižni izvedbi tega prenosa. Bistveno je, kdo je po sklenitvi samoupravnega sporazuma dejansko stvar uporabljal, imel v posesti in imel pravico razpolaganja.
ZP-1-UPB3 člen 42, 69, 69/2, 98, 98/3, 98/5, 138, 139. ZDR člen 170. ZUP člen 79, 79/3, 80, 80/1.
zaslišanje obdolženca - vročanje - smiselna uporaba določb ZUP - opravičilo izostanka - prošnja za preložitev naroka - opravičljiv razlog za izostanek z zaslišanja - službena odsotnost - sodba, s katero se obdolženca spozna za odgovornega - razglasitev odločitve - prepis izreka sodbe brez obrazložitve - obrazložitev - relativno zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja pregona za prekršek - zapisnik
Obdolženec opravičljivega razloga za izostanek z zaslišanja ni izkazal, saj vsakršna službena odsotnost ni upravičen razlog za izostanek, ker sicer pri zaslišanjih, ki se jih udeležujejo obdolženci, ki so zaposleni, ne bi bilo mogoče opraviti narokov; podlago za odsotnost z dela zaradi zaslišanja na sodišču delavcu daje določba 170. člena ZDR, tako da je vabilo, za katerega se šteje, da je bilo obdolžencu pravilno vročeno in o katerem bi moral obdolženec delodajalca pravočasno obvestiti, opravičevalo službeno pot, in ne obratno. Sodišče prve stopnje obdolženčevega opravičila zato utemeljeno ni upoštevalo, pa tudi v primeru prošnje za preložitev zaslišanja, kot je v obravnavanem primeru šteti obdolženčevo opravičilo, bi se moral obdolženec o tem, ali bo sodišče njegovi prošnji ugodilo ali ne, prepričati, saj oceno o tem, ali je razlog za odsotnost opravičljiv ali ne, opravi sodišče, česar pa obdolženec tudi ni storil. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v sklepu, opr. št. Up-388/2003, z dne 30. 9. 2005 tudi že presodilo, da pritožnik zgolj na podlagi opravičila, ki ga je posredoval sodišču, ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče njegovo zaslišanje res prestavilo.
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 3. odstavka 98. člena ZP-1 izdalo prepis izreka sodbe brez obrazložitve, v katerem je obdolženca pravilno poučilo o njegovi pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najpozneje v osmih dneh od vročitve prepisa izreka sodbe, pritožbe ne bo napovedal; obdolženec je nato v zakonskem roku osmih dni po prejemu prepisa izreka sodbe o prekršku brez obrazložitve napovedal pritožbo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in v skladu z določbo petega odstavka 98. člena ZP-1, ko je nato izdelalo sodbo z obrazložitvijo in jo pravilno opremilo z istim datumom, to je z datumom prepisa izreka sodbe o prekršku brez obrazložitve.
Glede na dejanja sodišča prve stopnje, ki so merila na pregon obdolženca, pregon za obdolžencu očitana prekrška ni relativno zastaral, saj med datumoma storitve prekrškov in prvim dejanjem sodišča oziroma med posameznimi navedenimi dejanji sodišča, nista pretekli dve leti in tako pregon za prekrška ni zastaral.
pravdni stroški – načelo uspeha – uspeh v postopku – delni umik tožbe
Prvostopno sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo, da so pravdni stroški nastali predvsem glede dela zahtevka, s katerim tožeča stranka v pravdi ni uspela, to je glede zneska 597.170,77 EUR, saj je tožena stranka znesek 753.839,89 EUR plačala 18 dni po izdaji sklepa o izvršbi in 7 dni po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, tožeča stranka pa je za plačani del tožbo takoj umaknila. Po delnem umiku tožbe se je pravdni postopek vodil le glede zneska 597.170,77 EUR, s katerim pa tožeča stranka v pravdi ni uspela. Toženi stranki so v zvezi s tem delom zahtevka nastali stroški štirih pripravljalnih vlog ter stroški zastopanja na glavni obravnavi dne 8. 9. 2009. Tožeči stranki pa so do delnega umika tožbe nastali le stroški izvršilnega postopka. Zato je treba pritrditi pritožniku, da je tožena stranka upravičena (vsaj) do povrnitve stroškov zastopanja na glavni obravnavi 8. 9. 2009, stroškov pripravljalne vloge z dne 24. 8. 200 ter materialnih stroškov.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066523
ZP-1 člen 26, 26/6, 68, 84, 84/1, 84/1-6, 139. ZVCP-1 člen 233.
izločitev sodnika – dvom o nepristranskosti – načelo materialne resnice – obrazložitev odločbe – omilitev sankcij – odgovornost lastnika vozila
Sodišče prve stopnje resda izrecno v obrazložitvi ni navedlo, na podlagi katerih v postopku izvedenih dokazov je ugotovilo, da je obdolženec lastnik vozila, vendar pa je ta zaključek sodišča prve stopnje jasno razviden iz njegove ugotovitve, da je obdolženec odgovoren za prekršek iz e) točke desetega odstavka 32. člena ZVCP-1 na podlagi 233. člena ZVCP-1, in sicer kot lastnik vozila.
Da je obdolženec lastnik tega vozila, jasno izhaja tudi iz njegovega zagovora na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje, na ta dokaz pa se sodišče prve stopnje tudi sklicuje pri svoji odločitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno v izreku povzelo predpis o prekršku glede na opis dejanja v samem izreku, v obrazložitvi pa utemeljeno zaključilo o obdolženčevi odgovornosti za prekršek, sklicujoč se pri tem na 233. člen ZVCP-1, ki govori o odgovornosti lastnika vozila in določa, da se v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. V tem primeru se namreč lastnik vozila kaznuje kot storilec prekrška, zato v pritožbi uveljavljeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo ni podano.
Sodišče lahko dvomi v pristnost predloženega pisnega pooblastila in v takem primeru zahteva predložitev overjenega pooblastila, overitev pa opravi notar na podlagi preizkusa istovetnosti pooblaščenca, preden overi podpis. Zato zgolj ta razlog ne vzbuja resnega dvoma v nepristranskost sodnice, ki je sprejela tako odločitev.
US RS je v več svojih odločbah odločilo, da 1. odstavek 233. člena ZVCP-1 ni v neskladju z URS.
Po določbi 6. odstavka 26. člena ZP-1 omilitev kazenskih točk, ki so bile izrečene vozniku motornega vozila v številu, ki zanj ne predstavlja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni možna.
Opomin upravnika po 3. odstavku 44. člena SZ in 6. odstavku 119. člena SPZ ni procesna predpostavka za nudenje sodnega varstva v okviru pravdnega postopka.
tekst :
I.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v drugem odstavku 1. točke in 2. točki izreka spremeni tako, da se glasi:
„ Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. I 2545/2007 z dne 6.12.2007 ostane v veljavi v 1. točki izreka tudi za glavnico v višini 275,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje do plačila.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 297,77 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“
II.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 167,36 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.
O b r a z l o ž i t e v :
(1.) Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo pod točko 1. izreka odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. I 2454/2007 (pravilno I 2545/2007) z dne 6.12.2007 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v višini 143,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje do plačila in 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 50,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2007 dalje do plačila. V preostalem delu, to je za glavnico v skupnem znesku 275,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje, pa je sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Pod točko 2. izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
(2.) Zoper takšno odločitev in sicer zoper zavrnilni del, vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v zavrnilnem delu spremeni, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka z obrestmi.
(3.) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
(4.) Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje postala pravnomočna v 1. odstavku točke 1. izreka, saj se tožena stranka zoper ugodilni del sodbe ni pritožila.
(5.) Po 1. odstavku 448. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.
(6.) Pritožnik zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je del tožbenega zahtevka zavrnilo zgolj zato, ker je tožeča stranka pisni opomin za plačilo sredstev v rezervni sklad naslovila na toženca samo za terjatve, ki so zapadle do 24.4.2006, ne pa tudi za tiste po tem datumu.
(7.) Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pritrjuje pritožniku, da je sodišče s takšno razlago 3. odstavka 44. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) in 6. odstavka 119. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) zmotno uporabilo materialno pravo. Ti dve določbi sicer res določata upravniku aktivno vlogo v zvezi z opominom za plačilo prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in sočasno opredeljujeta opomin za verodostojno listino v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar pa iz teh določb ni mogoče zaključiti, da bi bil opomin procesna predpostavka za nudenje sodnega varstva v okviru pravdnega postopka. Predložitev verodostojne listine v smislu 23. člena ZIZ je pogoj, da sodišče izda sklep o izvršbi, ni pa to pogoj za odločanje o zahtevku po tem, ko je zaradi ugovora sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena. Od pravnomočnosti tega sklepa dalje teče postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ), torej kot pravdni postopek, po 2. odstavku 62. člena pa se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. V tem postopku pa predmet odločanja ni več presoja sodišča, ali je neka listina verodostojna listina ali ne in ali je bila predložena, ampak ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku. Tožeča stranka je, še v fazi izvršbe, v zvezi s spornim delom neplačanega prispevka etažnega lastnika predložila izpis odprtih postavk z dne 24.10.2007, kar po 2. odstavku 23. člena ZIZ tako in tako predstavlja verodostojno listino, ne glede na to pa vsekakor listino v smislu določb ZPP, s katero je dokazovala obstoj svoje terjatve in njeno višino. Glede na to, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje sami terjatvi in njeni višini tudi sicer ni ugovarjala, njene druge ugovore, ki so se nanašali na ugovor litispendence, aktivno legitimacijo in zastaranje, pa je sodišče pravilno zavrnilo kot neutemeljene, bi moralo zato ob pravilni uporabi materialnega prava ugoditi zahtevku tudi v tem delu in torej sklep o izvršbi v 1. točki izreka, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da v roku 8 dni poravna terjatev, v celoti vzdržati v veljavi.
(8.) Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 2. odstavku točke 1. spremenilo tako, da je sklep o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Kranju pod opr. št. I 2545/2007 z dne 6.12.2007, vzdržalo v veljavi tudi za glavnico v skupnem znesku 275,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje do plačila. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja sodišče prve stopnje, da je v prvem odstavku točke 1, ki sicer ni predmet pritožbenega preizkusa, prišlo do očitne pisne napake v številki izvršilne zadeve, kar naj sodišče popravi z ustreznim popravnim sklepom.
(9.) Glede na to, da je prišlo do spremembe prvostopne odločitve, je moralo pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 165. člena ZPP odločiti tudi o stroških celotnega postopka. Ker je tožeča stranka, upoštevajoč spremembo sodbe, v postopku v celoti uspela, je na podlagi 154. člena ZPP upravičena do povračila svojih potrebnih stroškov in sicer tistih, ki so ji nastali v fazi pravdnega postopka (o izvršilnih stroških je že bilo odločeno). Pritožbeno sodišče ji je priznalo stroške po Odvetniški tarifi veljavni v času izvršenega opravila in vrednosti točke v višini 0,459 EUR in sicer za pripravljalno vlogo 200 točk, za udeležbo na naroku 200 točk, 2 % materialnih stroškov od skupnega števila sicer priznanih točk ter 20 % DDV, kar znaša 224,72 EUR. Skupaj s taksami, ki so bile plačane na prvi stopnji v višini 73,05 EUR, je tožeča stranka upravičena do povračila 297,77 EUR. Ta znesek ji je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa dolguje tudi zakonske zamudne obresti od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.
(10.) Glede na to, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povračila pritožbenih stroškov. Pri odmeri le-teh je pritožbeno sodišče upoštevalo še sporni del terjatve in tožeči stranki za sestavo pritožbe priznalo 125 točk, kar skupaj z 20 % DDV-jem znaša 68,84 EUR, skupaj s plačano sodno takso za pritožbo v višini 98,52 EUR, pa je tožeča stranka upravičena do povračila 167,36 EUR pritožbenih stroškov. Tudi te ji je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od prejema odločitve sodišča druge stopnje. V primeru zamude bo tudi v tem primeru dolgovala zakonske zamudne obresti od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – načelo formalnosti postopka
Podlaga za izdajo sklepa o zaznambi spora je tožba predlagateljice zoper zemljiškoknjižne solastnike nepremičnine, v kateri zatrjuje priposestvovanje zemljišča.
eksistenčni minimum – izvršba – odprava nepravilnosti pri izterjavi – nepravilnosti pri opravljanju izvršbe
Iz vsebine vloge, ki jo je pritožnica poimenovala "pritožba", je razvidno, da se dolžnica ne pritožuje zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad njo, temveč smiselno zatrjuje, da se izterjava njenih prejemkov po sklepu sodišča, opr. št. St 1895/2008-12, z dne 14. 11. 2008, ne opravlja pravilno in sodišču predlaga, da te nepravilnosti odpravi. Takšna zahteva dolžnice narekuje postopanje sodišča v smislu 2. odst. v zvezi s 1. odst. 52. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
pogodbene obresti – najvišja dovoljena pogodbena obrestna mera med fizično in pravno osebo – pogodbena obrestna mera v nasprotju z moralo – ničnost pogodbe
50 % pogodbena letna obrestna mera, upoštevaje okoliščine primera, ni v nasprotju z moralo, zato do navedene višine sodišče daje pravno varstvo tožnici.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – pravična odškodnina – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev – objektivni rok za zastaranje – subjektivni rok za zastaranje
Za ugotovitev, kdaj je bilo zdravljenje zaključeno, kar je dejansko vprašanje, je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato bi moralo angažirati predlaganega izvedenca.
nova trditvena podlaga – pravočasnost trditev – možnost obravnavanja pred sodiščem
Pritrditi je treba pritožniku, da je bila vloga tožeče stranke z dne 9. 7. 2009 predložena sodišču pred prvim narokom za glavno obravnavo. Naroka, ki je bil razpisan za dne 10. 6. 2009, prvostopno sodišče ni opravilo, temveč ga je preložilo. Navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi z dne 9. 7. 2009 torej niso bile podane po izteku roka 1. odst. 286. člena ZPP, kot je to zmotno ugotovilo prvostopno sodišče. Podane so bile pravočasno in bi jih prvostopno sodišče moralo upoštevati. Iz obrazložitve sodbe pa tudi ne izhaja, da bi v danem primeru šlo za situacijo iz 2. odst. 286. člena oziroma 5.odst. 286.a člena ZPP.