ZPP člen 18, 18/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000
o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah1 člen 6, 6/1, 6/1-1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/1, 8/1-b.
pristojnost slovenskega sodišča - uredba sveta (ES) 44/2001 - prevod listin - uredba sveta (ES) 1348/2000
Če ima tožena stranka prebivališče v tujini (ES), je v primeru, da je toženih več oseb, slovensko sodišče pristojno, če so tožbeni zahtevki med seboj povezani. Določbe ZPP o sosporništvu se lahko uporabljajo samo v sporih med domačimi osebami. V sporih, ko je tožen nekdo iz države Evropske skupnosti, so za odločitev o pristojnosti uporabljajo določbe Uredbe.
izločitev v korist potomcev - izločitev iz zapustnikovega premoženja
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Zahtevek torej glasi na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, torej celotnem premoženju.
razdružitev solastnega premoženja - fizična delitev solastne stvari - civilna delitev solastne stvari - fizična delitev z doplačilom
Sodišče prve stopnje je nepremičnino dodelilo v izključno last predlagateljici iz razloga navezanosti na hišo, ker sta jo z bivšim možem zgradila v zakonu. Ta odločitev je materialnopravno napačna. Sodišče mora pri odločitvi, komu od solastnikov bo dodelilo nepremičnino v izključno last, upoštevati velikost idealnih deležev solastnine, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Razen posebne navezanosti na hišo, predlagateljica ni navedla prav nobenih okoliščin v zvezi z odločitvijo, zakaj naj bi se nepremičnina dodelila njej.
Predlog za delitev solastnega premoženja, vložen zoper solastnico, ki ob vložitvi predloga ni bila več živa, ima napako, ki je ni mogoče odpraviti v smislu 81. čl. ZPP, ker je dedič s stališča identitete druga oseba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo petih voznikov tovornih vozil, je tožena stranka ravnala zakonito, ko je opravila izbiro med zaposlenimi delavci in sicer tako med tistimi, ki so bili zaposleni za določen čas, kot med tistimi, ki so bili zaposleni za nedoločen čas. Ker je šlo za manjše število delavcev, po delu katerih je prenehala potreba, je bila izbira le-teh prepuščena delodajalcu, saj ZDR za take primere ne določa posebnih kriterijev, niti ne določa, da imajo delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prednost, da obdržijo zaposlitev, pred delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057438
ZPP člen 212, 458.
obratovalni stroški – stroški upravljanja – ključ delitve stroškov – trditvena podlaga – spor majhne vrednosti – neupravičena obogatitev
Tožeča stranka ni opredelila, na kakšni podlagi je določila ključ delitve stroškov, ki ga je upoštevala pri obračunu terjatve za toženca v spornem obdobju, torej s tem ni opredelila zatrjevanega okoriščenja. Kljub toženčevemu priznanju, da dela stroškov ni poravnal, pa v tem delu ni mogoče preizkusiti utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj trditvena podlaga tožeče stranke ne zadošča za preizkus spornega ključa delitve stroškov.
ZDSS-1 člen 58, 62, 62/1, 63. ZPP člen 213. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
dokončna odločba – obseg sodne presoje
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe toženca je v socialnem sporu potrebno upoštevati tudi zdravstveno dokumentacijo, izdano po dokončnosti odločbe toženca, če izkazuje stanje do njene dokončnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005553
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67. ZDSS-1 člen 62, 62/1.
izrek sodbe - nerazumljiv izrek sodbe - pravice na podlagi invalidnosti - zmanjšana zmožnost za delo
Ker iz zavrnilnega dela izreka sodbe ni mogoče ugotoviti, kateri tožbeni zahtevek od treh podredno postavljenih zahtevkov je sodišče zavrnilo, je ta del izreka nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tožena stranka kot gospodarska družba že dalj časa ni poslovala, edini zaposleni pa je bil tožnik. Zaradi tega je po njegovi razrešitvi kot direktorja postalo njegovo delo trajno nepotrebno in sicer za več kot šest mesecev. Ker tožniku ni bilo mogoče trajno zagotoviti drugega dela, mu je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki po dokončnosti sklepa o ugotovitvi trajnega prenehanje potrebe po njegovem delu.
pretrganje zastaranja – razširitev tožbe na novega toženca v drugem pravdnem postopku – naknadno sosporništvo na pasivni strani – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
Razširitev tožbe na novega toženca je v primerih naknadnega sosporništva na pasivni strani odvisna izključno od privolitve novega toženca. Njegove privolitve sodišče ne more nadomestiti. Zato izdaja posebnega sklepa sodišča v primeru naknadnega sosporništva o dopustnosti oziroma nedopustnosti subjektivne spremembe tožbe, ni potrebna. Tudi če bi šteli vlogo tožnika za razširitev tožbe na novega toženca kot upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila njegova terjatev, to dejanje zastaranja ni pretrgalo, ker je bila upnikova zahteva za razširitev tožbe na sedanjo toženo stranko zavrnjena najkasneje tedaj, ko sedanja tožena stranka v razširitev tožbe nanjo ni privolila.
pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje oceni izpovedi prič, kakor tudi oceni zapisnika o poškodbi, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj z njimi napada ugotovljeno dejanske stanje.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 275, 275/1, 275/3, 411. ZPIZ člen 39, 40, 40/1, 40/3, 40/4. OZ člen 190, 190/1, 194. ZUP člen 11, 113, 113/2, 116, 116/1. ZdavP-1 člen 58, 58/3. ZdavP-2 člen 97, 125, 125/4. Pravilnik o stroških upravnega postopka člen 4, 4/1.
preplačilo – vrnitev preplačila
Tožnica, ki ji je toženec ob izpolnitvi starostnega pogoja s pravnomočno odločbo odmeril predčasno pokojnino brez zmanjšanja, nato pa je od toženca zaradi napačnega vnosa obdobja prejela nakazilo zneska, ki je v očitnem nasprotju z odmerjeno višino pokojnine po pravnomočnih odločbah, je bila na škodo toženca obogatena brez pravnega temelja, zato je dolžna to preplačilo na podlagi odločb o vrnitvi preplačila vrniti tožencu.
ZPIZ-1 člen 15, 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 61, 67. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 2, 2/1.
vezanost na tožbeni zahtevek - pravice na podlagi invalidnosti
Ker socialno sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik izrecno uveljavljal razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, ob ugotovitvi, da pri njem ni podana popolna izguba delovne zmožnosti oziroma je še podana preostala delovna zmožnost, saj je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami v polnem delovnem času, neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056284
ZTLR člen 54, 58, 58/2. SPZ člen 217, 217/2, 268. ODZ člen 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 286b. OZ člen 125, 125/2.
prenehanje služnosti – ukinitev služnosti – pogoji za ukinitev služnosti
Po 2. odst. 58. člena ZTLR je podlaga za prenehanje služnosti sprememba okoliščin, to je, da v času zahteve lastnika služne stvari za prenehanje oziroma ukinitev služnosti, okoliščine, ki so bile odločilne ob nastanku oziroma ustanovitvi služnosti, niso več takšne, kakršne so bile v času, ko je služnost nastala oziroma je bila pridobljena in je zaradi tega sporna služnost postala nepotrebna.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1.
spor majhne vrednosti – pravdni stroški – priča – izgubljeni zaslužek – nadomestilo plače
Izgubljeno nadomestilo plače ni enako znesku, ki ga družba prejme za storitve, ki bi jih na trgu zanjo opravila ta priča. Pravilnik namreč ne govori o izgubljenem zaslužku družbe, v kateri ta priča dela, temveč o nadomestilu plače, ki bi jo prejela priča, v kolikor ne bi bila odsotna z dela zaradi zaslišanja na sodišču.
ZPP člen 324/4, 328, 354/1, 496/1. ZGS člen 6/2, 6/3.
popravni sklep – vsebina popravnega sklepa – odprava nasprotij med izrekom in obrazložitvijo – članarina GZS – javna dajatev – obvezno članstvo v zbornici
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo in bi bilo zato potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Ker pa je odločitev prvostopnega sodišča, razvidna iz obrazložitve sodbe, izdelane po 4. odst. 324.člena ZPP, pravilna in bi pritožbeno sodišče, četudi bi razveljavilo izpodbijani sklep in s tem ponovno vzpostavilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, le-to po pooblastilu iz 1. odst. 354.člena ZPP odpravilo tako, da bi izrek izpodbijane sodbe spremenilo iz zavrnilnega v obsodilnega, kar pa je storilo že prvostopno sodišče, izpodbijanega sklepa ni razveljavilo in je pritožbo tožene stranke zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo.
S članarino se zbirajo sredstva za delo GZS. Ker je bila GZS oseba javnega prava, ki je bila ustanovljena zaradi opravljanja določenih nalog v javnem interestu in ker se je financirala s članskih prispevkom, je imel le-ta (članarina) zaradi obveznega članstva v zbornici naravo javne dajatve. Obvezno članstvo v GZS in s tem povezano plačevanje članarine naj bi narekoval tisti del njene dejavnosti, ki se nanaša na partnerstvo državi pri predlaganju zakonov in drugih aktov s področja gospodarskega sistema in ekonomske politike, partnerstvo sindikatom ter nekatere druge naloge, ki se opravljajo le v interesu celotnega gospodarstva in so med drugim usmerjene k pospeševanju in vzpodbujanju razvoja gospodarstva.