pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje oceni izpovedi prič, kakor tudi oceni zapisnika o poškodbi, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj z njimi napada ugotovljeno dejanske stanje.
Zamudna sodba temelji na določbi 2. odstavka 282. člena ZPP, katero pa je Ustavno sodišče RS razveljavilo. To pomeni, da ni podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP za izdajo obravnavane zamudne sodbe, čeprav je ta določba bila po ustavnem sodišču razveljavljena že po izdaji te sodbe. Po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču se namreč zakon ali njegov del, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začel učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
ZPP člen 324/4, 328, 354/1, 496/1. ZGS člen 6/2, 6/3.
popravni sklep – vsebina popravnega sklepa – odprava nasprotij med izrekom in obrazložitvijo – članarina GZS – javna dajatev – obvezno članstvo v zbornici
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo in bi bilo zato potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Ker pa je odločitev prvostopnega sodišča, razvidna iz obrazložitve sodbe, izdelane po 4. odst. 324.člena ZPP, pravilna in bi pritožbeno sodišče, četudi bi razveljavilo izpodbijani sklep in s tem ponovno vzpostavilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, le-to po pooblastilu iz 1. odst. 354.člena ZPP odpravilo tako, da bi izrek izpodbijane sodbe spremenilo iz zavrnilnega v obsodilnega, kar pa je storilo že prvostopno sodišče, izpodbijanega sklepa ni razveljavilo in je pritožbo tožene stranke zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo.
S članarino se zbirajo sredstva za delo GZS. Ker je bila GZS oseba javnega prava, ki je bila ustanovljena zaradi opravljanja določenih nalog v javnem interestu in ker se je financirala s članskih prispevkom, je imel le-ta (članarina) zaradi obveznega članstva v zbornici naravo javne dajatve. Obvezno članstvo v GZS in s tem povezano plačevanje članarine naj bi narekoval tisti del njene dejavnosti, ki se nanaša na partnerstvo državi pri predlaganju zakonov in drugih aktov s področja gospodarskega sistema in ekonomske politike, partnerstvo sindikatom ter nekatere druge naloge, ki se opravljajo le v interesu celotnega gospodarstva in so med drugim usmerjene k pospeševanju in vzpodbujanju razvoja gospodarstva.
spor majhne vrednosti – trditveno breme – jamčevanje za napake - grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – podjemna pogodba
Tožena stranka tako ni zmogla niti trditvenega bremena. Ta nalaga tožeči stranki, da poda trditve o dejstvih, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Kadar s tožbenim zahtevkom uveljavlja pravice iz naslova jamčevanja za napake, so to (tudi) trditve o pravočasnosti grajanja napak, saj je pravočasno obvestilo o napaki (kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče) predpostavka podjemnikove odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005553
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67. ZDSS-1 člen 62, 62/1.
izrek sodbe - nerazumljiv izrek sodbe - pravice na podlagi invalidnosti - zmanjšana zmožnost za delo
Ker iz zavrnilnega dela izreka sodbe ni mogoče ugotoviti, kateri tožbeni zahtevek od treh podredno postavljenih zahtevkov je sodišče zavrnilo, je ta del izreka nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 275, 275/1, 275/3, 411. ZPIZ člen 39, 40, 40/1, 40/3, 40/4. OZ člen 190, 190/1, 194. ZUP člen 11, 113, 113/2, 116, 116/1. ZdavP-1 člen 58, 58/3. ZdavP-2 člen 97, 125, 125/4. Pravilnik o stroških upravnega postopka člen 4, 4/1.
preplačilo – vrnitev preplačila
Tožnica, ki ji je toženec ob izpolnitvi starostnega pogoja s pravnomočno odločbo odmeril predčasno pokojnino brez zmanjšanja, nato pa je od toženca zaradi napačnega vnosa obdobja prejela nakazilo zneska, ki je v očitnem nasprotju z odmerjeno višino pokojnine po pravnomočnih odločbah, je bila na škodo toženca obogatena brez pravnega temelja, zato je dolžna to preplačilo na podlagi odločb o vrnitvi preplačila vrniti tožencu.
Tožena stranka kot gospodarska družba že dalj časa ni poslovala, edini zaposleni pa je bil tožnik. Zaradi tega je po njegovi razrešitvi kot direktorja postalo njegovo delo trajno nepotrebno in sicer za več kot šest mesecev. Ker tožniku ni bilo mogoče trajno zagotoviti drugega dela, mu je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki po dokončnosti sklepa o ugotovitvi trajnega prenehanje potrebe po njegovem delu.
V primeru očitane opustitve je praviloma potrebno najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek škodnega dogodka. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja ali kršitev pravil stroke ali običajev lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo, ni bil vezan na vsebino prijave, ki jo je dala tožena stranka (upravnik) oziroma ga zaključki in ugotovitve tožene stranke niso odvezovale obveznosti, da pred izdajo odločbe pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje. Za delo (morebitne opustitve v smislu pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja) inšpekcijskega organa tožena stranka ne more biti odgovorna, niti ji seveda ni mogoče očitati, da bi morala in mogla računati na to, da inšpekcijski organ svojega dela ne bo opravil tako kot mu to nalaga zakon, kar je dejansko bistvo očitka, ki ga je na toženo stranko naslovilo sodišče prve stopnje.
pretrganje zastaranja – razširitev tožbe na novega toženca v drugem pravdnem postopku – naknadno sosporništvo na pasivni strani – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
Razširitev tožbe na novega toženca je v primerih naknadnega sosporništva na pasivni strani odvisna izključno od privolitve novega toženca. Njegove privolitve sodišče ne more nadomestiti. Zato izdaja posebnega sklepa sodišča v primeru naknadnega sosporništva o dopustnosti oziroma nedopustnosti subjektivne spremembe tožbe, ni potrebna. Tudi če bi šteli vlogo tožnika za razširitev tožbe na novega toženca kot upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila njegova terjatev, to dejanje zastaranja ni pretrgalo, ker je bila upnikova zahteva za razširitev tožbe na sedanjo toženo stranko zavrnjena najkasneje tedaj, ko sedanja tožena stranka v razširitev tožbe nanjo ni privolila.
sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
O oprostitvi plačila sodnih taks odloči sodišče na predlog stranke. Tožnik takega predloga sploh ni dal, temveč je pooblaščenec po prejemu opomina vložil le izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna - ne samo iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje, temveč tudi zaradi tega, ker pooblaščenec ustreznega predloga za taksno oprostitev sploh ni vložil.
Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija samo materialno pravna neveljavnost vknjižbe, torej vpisa, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice, ne pa tudi drugih vpisov (predznamb in zaznamb). Z zaznambo se vknjižene pravice ne pridobivajo, ne prenašajo na drugega in tudi ne omejujejo.
ZDSS-1 člen 58, 62, 62/1, 63. ZPP člen 213. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
dokončna odločba – obseg sodne presoje
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe toženca je v socialnem sporu potrebno upoštevati tudi zdravstveno dokumentacijo, izdano po dokončnosti odločbe toženca, če izkazuje stanje do njene dokončnosti.
ZPIZ-1 člen 15, 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 61, 67. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 2, 2/1.
vezanost na tožbeni zahtevek - pravice na podlagi invalidnosti
Ker socialno sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik izrecno uveljavljal razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, ob ugotovitvi, da pri njem ni podana popolna izguba delovne zmožnosti oziroma je še podana preostala delovna zmožnost, saj je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami v polnem delovnem času, neutemeljen.
izločitev v korist potomcev - izločitev iz zapustnikovega premoženja
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Zahtevek torej glasi na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, torej celotnem premoženju.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi imela v času motenja izključno posest na spornih nepremičninah, nesporno pa je, da je toženec na parcelah, katerih posestno varstvo zahteva tožnica, parkiral tudi že pred zatrjevanim motenjem, je zavrnitev tožbenega zahtevka pravilna.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze
Tožnikova odklonitev tretje operacije ni podaljšala, kvečjemu skrajšala zdravljenje, v ničemer tudi ni vplivala na večji obseg posledic, kot so sicer nastale pri tožniku. Tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k obsegu škode oziroma povečal obseg škode zato, ker je ponoči v spanju z roko udaril ob trd predmet, zaradi česar je prišlo do ponovnega manjšega premika zloma. Zlasti pa tožnik ni prekinil vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženca in škodo, ki jo je utrpel, glede posledic tretje poškodbe.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je služnostno pravico priposestvovala, drugih dejstev, ki bi utemeljevala pridobitev služnosti pa ni zatrjevala, je sodišče njeno nasprotno tožbo zavrnilo.
V kolikor sodišče odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru pravde, so del teh pravdnih stroškov tudi stroški v zvezi s predlogom in odločitvijo o začasni odredbi. To pomeni, da je odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo odvisna od končnega uspeha strank v pravdi in se zato o njih lahko odloči, ko je ta znan.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0056269
ZZK-1 člen 8, 148, 148/1, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10, 23, 49, 49/2.
izbrisna tožba – dobra vera – skupni lastniki – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Toženka se ne more sklicevati na dobro vero v zvezi s pooblastilom tretje osebe, kajti v zemljiški knjigi so bili vknjiženi skupni lastniki in le z njimi bi lahko sklepala kupno pogodbo.