dostop do podatkov informatizirane javne knjige – dostop do zbirnih podatkov za posameznega lastnika – podatki o lastništvu
Dostop do zbirnih podatkov o lastništvu določene osebe na katerikoli nepremičnini, je dopusten v primeru, ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom zoper enega od zakoncev, nepremičnine, ki so skupno premoženje, pa so vpisane na ime drugega od zakoncev.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je služnostno pravico priposestvovala, drugih dejstev, ki bi utemeljevala pridobitev služnosti pa ni zatrjevala, je sodišče njeno nasprotno tožbo zavrnilo.
sodba na podlagi odpovedi – upravičeni razlog za izostanek – pristop na sodišče
Ali so izpolnjeni pogoji za uporabo sankcije, zlasti tako hude, kot jo predpisuje 1. odstavek 282. člena ZPP, je potrebno presojati restriktivno. Glede na opisane dejanske ugotovitve je sicer pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožnica ob oklicu ni vstopila v razpravno dvorano, vendar pa je nedvomno na sodišče prišla. Odločitev, da v razpravno dvorano ni vstopila iz neupravičenih razlogov, pa je po oceni pritožbenega sodišča glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje prestroga.
V primeru očitane opustitve je praviloma potrebno najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek škodnega dogodka. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja ali kršitev pravil stroke ali običajev lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo, ni bil vezan na vsebino prijave, ki jo je dala tožena stranka (upravnik) oziroma ga zaključki in ugotovitve tožene stranke niso odvezovale obveznosti, da pred izdajo odločbe pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje. Za delo (morebitne opustitve v smislu pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja) inšpekcijskega organa tožena stranka ne more biti odgovorna, niti ji seveda ni mogoče očitati, da bi morala in mogla računati na to, da inšpekcijski organ svojega dela ne bo opravil tako kot mu to nalaga zakon, kar je dejansko bistvo očitka, ki ga je na toženo stranko naslovilo sodišče prve stopnje.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka - vložena revizija - delnice kot skupno premoženje
Zmotno je stališče, da se delnice enačijo z denarjem in da jih je mogoče nadomestiti. Nedvomno so delnice ius generis, ki jih je mogoče nadomestiti z nakupom novih delnic. Vendar iz namena postopka za delitev skupnega premoženja po ZNP ne izhaja obveza nadomestiti premoženje, ki je kadarkoli obstajajo med zakoncema, četudi je bilo še pred pričetkom postopka delitve odtujeno, izgubljeno ali uničeno. V postopku za delitev skupnega premoženja se namreč delijo le stvari ali pravice, ki v času postopka v skupno premoženje še zmeraj spadajo, ne pa tudi tiste, ki jih v skupnem premoženju več ni.
Nepravdno sodišče je do odločitve o reviziji vezano na pravnomočno odločitev pravdnega sodišča in mora ob upoštevanju te odločitve tudi odločiti v nepravdnem postopku.
ZPIZ-1 člen 15, 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 61, 67. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 2, 2/1.
vezanost na tožbeni zahtevek - pravice na podlagi invalidnosti
Ker socialno sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik izrecno uveljavljal razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, ob ugotovitvi, da pri njem ni podana popolna izguba delovne zmožnosti oziroma je še podana preostala delovna zmožnost, saj je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami v polnem delovnem času, neutemeljen.
pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje oceni izpovedi prič, kakor tudi oceni zapisnika o poškodbi, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj z njimi napada ugotovljeno dejanske stanje.
spor majhne vrednosti – trditveno breme – jamčevanje za napake - grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – podjemna pogodba
Tožena stranka tako ni zmogla niti trditvenega bremena. Ta nalaga tožeči stranki, da poda trditve o dejstvih, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Kadar s tožbenim zahtevkom uveljavlja pravice iz naslova jamčevanja za napake, so to (tudi) trditve o pravočasnosti grajanja napak, saj je pravočasno obvestilo o napaki (kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče) predpostavka podjemnikove odgovornosti.
ZPIZ člen 94, 94/1, 94/1-5, 134, 137. ZPIZ-1 člen 41, 41/1, 41/1-1, 41/1-2, 41/2.
pokojninska osnova – nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno delo
Nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugo ustrezno delo se pri izračunu pokojninske osnove za izračun nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu upošteva v dejanskem znesku, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da bi se upoštevala plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, neutemeljen.
Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija samo materialno pravna neveljavnost vknjižbe, torej vpisa, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice, ne pa tudi drugih vpisov (predznamb in zaznamb). Z zaznambo se vknjižene pravice ne pridobivajo, ne prenašajo na drugega in tudi ne omejujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0053817
ZPP člen 18, 18/3, 191. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6/1-1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/1-b.
pristojnost slovenskega sodišča
V primeru, da ima tožena prebivališče v tujini (ES) je v primeru, da je toženih več oseb slovensko sodišče pristojno, če so tožbeni zahtevki med seboj povezani.
ZDSS-1 člen 58, 62, 62/1, 63. ZPP člen 213. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
dokončna odločba – obseg sodne presoje
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe toženca je v socialnem sporu potrebno upoštevati tudi zdravstveno dokumentacijo, izdano po dokončnosti odločbe toženca, če izkazuje stanje do njene dokončnosti.
mandatna pogodba – pooblastilo – učinek pravdnih dejanj pooblaščenca – vrnitev v prejšnje stanje
Razmerje med stranko in odvetnikom je mandatno razmerje, v katerem imata obe stranki pravice in obveznosti; navzven, napram tretjim, pa se stranka ne more uspešno sklicevati na pooblaščenčevo neustrezno izpolnjevanje mandatne pogodbe.
pravilnost vročitve - vročanje odvetniku – vročanje v poštni predal – pravica do sodnega varstva
Glede vročanja v poštni predal odvetniku sodna praksa ni enotna. Vprašanje pravilnosti vročitve v poštni predal je treba presojati strogo, ker je od načina vročanja v konkretnem primeru odvisna pravica tožnika do sodnega varstva.
Tožena stranka kot gospodarska družba že dalj časa ni poslovala, edini zaposleni pa je bil tožnik. Zaradi tega je po njegovi razrešitvi kot direktorja postalo njegovo delo trajno nepotrebno in sicer za več kot šest mesecev. Ker tožniku ni bilo mogoče trajno zagotoviti drugega dela, mu je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki po dokončnosti sklepa o ugotovitvi trajnega prenehanje potrebe po njegovem delu.
izločitev v korist potomcev - izločitev iz zapustnikovega premoženja
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Zahtevek torej glasi na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, torej celotnem premoženju.
vrnitev v prejšnje stanje – začetek teka roka za vložitev predloga
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začne teči od takrat, ko je stranka zvedela za zamudo in ne od takrat, ko je vložila pravno sredstvo.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi imela v času motenja izključno posest na spornih nepremičninah, nesporno pa je, da je toženec na parcelah, katerih posestno varstvo zahteva tožnica, parkiral tudi že pred zatrjevanim motenjem, je zavrnitev tožbenega zahtevka pravilna.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1.
spor majhne vrednosti – pravdni stroški – priča – izgubljeni zaslužek – nadomestilo plače
Izgubljeno nadomestilo plače ni enako znesku, ki ga družba prejme za storitve, ki bi jih na trgu zanjo opravila ta priča. Pravilnik namreč ne govori o izgubljenem zaslužku družbe, v kateri ta priča dela, temveč o nadomestilu plače, ki bi jo prejela priča, v kolikor ne bi bila odsotna z dela zaradi zaslišanja na sodišču.
pretrganje zastaranja – razširitev tožbe na novega toženca v drugem pravdnem postopku – naknadno sosporništvo na pasivni strani – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
Razširitev tožbe na novega toženca je v primerih naknadnega sosporništva na pasivni strani odvisna izključno od privolitve novega toženca. Njegove privolitve sodišče ne more nadomestiti. Zato izdaja posebnega sklepa sodišča v primeru naknadnega sosporništva o dopustnosti oziroma nedopustnosti subjektivne spremembe tožbe, ni potrebna. Tudi če bi šteli vlogo tožnika za razširitev tožbe na novega toženca kot upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila njegova terjatev, to dejanje zastaranja ni pretrgalo, ker je bila upnikova zahteva za razširitev tožbe na sedanjo toženo stranko zavrnjena najkasneje tedaj, ko sedanja tožena stranka v razširitev tožbe nanjo ni privolila.