ZDSS-1 člen 58, 62, 62/1, 63. ZPP člen 213. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
dokončna odločba – obseg sodne presoje
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe toženca je v socialnem sporu potrebno upoštevati tudi zdravstveno dokumentacijo, izdano po dokončnosti odločbe toženca, če izkazuje stanje do njene dokončnosti.
pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje oceni izpovedi prič, kakor tudi oceni zapisnika o poškodbi, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj z njimi napada ugotovljeno dejanske stanje.
spor majhne vrednosti – trditveno breme – jamčevanje za napake - grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – podjemna pogodba
Tožena stranka tako ni zmogla niti trditvenega bremena. Ta nalaga tožeči stranki, da poda trditve o dejstvih, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Kadar s tožbenim zahtevkom uveljavlja pravice iz naslova jamčevanja za napake, so to (tudi) trditve o pravočasnosti grajanja napak, saj je pravočasno obvestilo o napaki (kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče) predpostavka podjemnikove odgovornosti.
ZPIZ člen 94, 94/1, 94/1-5, 134, 137. ZPIZ-1 člen 41, 41/1, 41/1-1, 41/1-2, 41/2.
pokojninska osnova – nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno delo
Nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugo ustrezno delo se pri izračunu pokojninske osnove za izračun nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu upošteva v dejanskem znesku, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da bi se upoštevala plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0056269
ZZK-1 člen 8, 148, 148/1, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10, 23, 49, 49/2.
izbrisna tožba – dobra vera – skupni lastniki – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Toženka se ne more sklicevati na dobro vero v zvezi s pooblastilom tretje osebe, kajti v zemljiški knjigi so bili vknjiženi skupni lastniki in le z njimi bi lahko sklepala kupno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005553
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67. ZDSS-1 člen 62, 62/1.
izrek sodbe - nerazumljiv izrek sodbe - pravice na podlagi invalidnosti - zmanjšana zmožnost za delo
Ker iz zavrnilnega dela izreka sodbe ni mogoče ugotoviti, kateri tožbeni zahtevek od treh podredno postavljenih zahtevkov je sodišče zavrnilo, je ta del izreka nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Prvi toženec je od trenutka, ko je bil proglašen za dediča, oziroma od pravnomočnosti delnega sklepa o dedovanju, odgovoren tudi za zapustnikove dolgove.
Ko je tožba vložena v pravdnem postopku že proti dediču glede dolga zapustnika, mora dedič že v pravdnem postopku uveljaviti omejitev odgovornosti. Ko je zapuščinski postopek že končan, je potrebno v okviru dokaznega bremena dokazati tudi višino vrednosti dednega deleža.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka - vložena revizija - delnice kot skupno premoženje
Zmotno je stališče, da se delnice enačijo z denarjem in da jih je mogoče nadomestiti. Nedvomno so delnice ius generis, ki jih je mogoče nadomestiti z nakupom novih delnic. Vendar iz namena postopka za delitev skupnega premoženja po ZNP ne izhaja obveza nadomestiti premoženje, ki je kadarkoli obstajajo med zakoncema, četudi je bilo še pred pričetkom postopka delitve odtujeno, izgubljeno ali uničeno. V postopku za delitev skupnega premoženja se namreč delijo le stvari ali pravice, ki v času postopka v skupno premoženje še zmeraj spadajo, ne pa tudi tiste, ki jih v skupnem premoženju več ni.
Nepravdno sodišče je do odločitve o reviziji vezano na pravnomočno odločitev pravdnega sodišča in mora ob upoštevanju te odločitve tudi odločiti v nepravdnem postopku.
sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
O oprostitvi plačila sodnih taks odloči sodišče na predlog stranke. Tožnik takega predloga sploh ni dal, temveč je pooblaščenec po prejemu opomina vložil le izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna - ne samo iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje, temveč tudi zaradi tega, ker pooblaščenec ustreznega predloga za taksno oprostitev sploh ni vložil.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze
Tožnikova odklonitev tretje operacije ni podaljšala, kvečjemu skrajšala zdravljenje, v ničemer tudi ni vplivala na večji obseg posledic, kot so sicer nastale pri tožniku. Tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k obsegu škode oziroma povečal obseg škode zato, ker je ponoči v spanju z roko udaril ob trd predmet, zaradi česar je prišlo do ponovnega manjšega premika zloma. Zlasti pa tožnik ni prekinil vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženca in škodo, ki jo je utrpel, glede posledic tretje poškodbe.
mandatna pogodba – pooblastilo – učinek pravdnih dejanj pooblaščenca – vrnitev v prejšnje stanje
Razmerje med stranko in odvetnikom je mandatno razmerje, v katerem imata obe stranki pravice in obveznosti; navzven, napram tretjim, pa se stranka ne more uspešno sklicevati na pooblaščenčevo neustrezno izpolnjevanje mandatne pogodbe.
ZDR/90 člen 33, 35, 36.a. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 17.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – nujni operativni razlogi – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro
Tožnik izpita za varnostnika ni imel, tako da dela varnostnika ni smel opravljati. Iz tega razloga ga tožena stranka pri izbiri presežnega delavca utemeljeno ni primerjala z ostalimi delavci, ki so delo varnostnika opravljali.
izločitev v korist potomcev - izločitev iz zapustnikovega premoženja
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Zahtevek torej glasi na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, torej celotnem premoženju.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi
Dejstvo je, da je zapustnica v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica obravnavanih nepremičnin in pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastništvo, je manj verjetno, kot pravica tistega, ki vztraja pri lastništvu po podatkih zemljiške knjige. Da je lastnik tisti, ki je v zemljiški knjigi kot tak vknjižen, je zakonska domneva in tisti, ki takšnemu lastništvu oporeka, je to dejstvo dolžan dokazati.
ZPP člen 324/4, 328, 354/1, 496/1. ZGS člen 6/2, 6/3.
popravni sklep – vsebina popravnega sklepa – odprava nasprotij med izrekom in obrazložitvijo – članarina GZS – javna dajatev – obvezno članstvo v zbornici
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo in bi bilo zato potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Ker pa je odločitev prvostopnega sodišča, razvidna iz obrazložitve sodbe, izdelane po 4. odst. 324.člena ZPP, pravilna in bi pritožbeno sodišče, četudi bi razveljavilo izpodbijani sklep in s tem ponovno vzpostavilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, le-to po pooblastilu iz 1. odst. 354.člena ZPP odpravilo tako, da bi izrek izpodbijane sodbe spremenilo iz zavrnilnega v obsodilnega, kar pa je storilo že prvostopno sodišče, izpodbijanega sklepa ni razveljavilo in je pritožbo tožene stranke zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo.
S članarino se zbirajo sredstva za delo GZS. Ker je bila GZS oseba javnega prava, ki je bila ustanovljena zaradi opravljanja določenih nalog v javnem interestu in ker se je financirala s članskih prispevkom, je imel le-ta (članarina) zaradi obveznega članstva v zbornici naravo javne dajatve. Obvezno članstvo v GZS in s tem povezano plačevanje članarine naj bi narekoval tisti del njene dejavnosti, ki se nanaša na partnerstvo državi pri predlaganju zakonov in drugih aktov s področja gospodarskega sistema in ekonomske politike, partnerstvo sindikatom ter nekatere druge naloge, ki se opravljajo le v interesu celotnega gospodarstva in so med drugim usmerjene k pospeševanju in vzpodbujanju razvoja gospodarstva.
razdružitev solastnega premoženja - fizična delitev solastne stvari - civilna delitev solastne stvari - fizična delitev z doplačilom
Sodišče prve stopnje je nepremičnino dodelilo v izključno last predlagateljici iz razloga navezanosti na hišo, ker sta jo z bivšim možem zgradila v zakonu. Ta odločitev je materialnopravno napačna. Sodišče mora pri odločitvi, komu od solastnikov bo dodelilo nepremičnino v izključno last, upoštevati velikost idealnih deležev solastnine, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Razen posebne navezanosti na hišo, predlagateljica ni navedla prav nobenih okoliščin v zvezi z odločitvijo, zakaj naj bi se nepremičnina dodelila njej.
Predlog za delitev solastnega premoženja, vložen zoper solastnico, ki ob vložitvi predloga ni bila več živa, ima napako, ki je ni mogoče odpraviti v smislu 81. čl. ZPP, ker je dedič s stališča identitete druga oseba.