odškodninska odgovornost države – izbris iz registra prebivalcev – izbrisani – zastaranje odškodninskega zahtevka – pismena pripoznava zastarane obveznosti
Izdaja dopolnilne odločbe o stalnem prebivališču, na podlagi katere je bilo tožencu stalno prebivanje priznano tudi za nazaj, ne pomeni tudi priznanja odškodninske odgovornosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058327
ZASP člen 21, 81. ZOR člen 219. ZPP člen 287, 399/2-8, 399/2-14.
avtorski honorar za stalno uporabo glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – pogodba o plačilu avtorskega honorarja – dokazna ocena – zavrnitev dokazov – dokazni sklep
Na tožeči stranki je dokazno breme, da za obdobje po prenehanju veljavnosti pogodbe dokaže tako temelj (neupravičeno uporabo avtorskih del), kot tudi višino svojega zahtevka (okoriščenje in prikrajšanje).
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokazov sprejeta in obrazložena.
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo opr. št. U-I-164/09 z dne 4.2.2010 odločilo, da se 2. odstavek 282. člena ZPP razveljavi. Odločitev sodišča prve stopnje torej temelji na protiustavni zakonski določbi. Ker je tako, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP).
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora o pridobitvi pravice – pridobitev pravice na izviren način
Predlagatelj je predlogu za zaznambo spora priložil tožbo, iz katere izhaja, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice na izviren način – po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Priložil je tudi potrdilo o vloženi tožbi. Z opisanim pa je zadostil pogojem, ki jih za zaznambo spora določa 79. člen ZZK-1.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1. ZZK člen 21. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 39.
vknjižba – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zasebna listina – zemljiškoknjižno dovolilo
Pravilo, da je vknjižba pravice na podlagi zasebne listine mogoča le ob predložitvi ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, je vseboval že Zakon o zemljiških knjigah.
pravdni stroški – načelo uspeha – uspeh v postopku – delni umik tožbe
Prvostopno sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo, da so pravdni stroški nastali predvsem glede dela zahtevka, s katerim tožeča stranka v pravdi ni uspela, to je glede zneska 597.170,77 EUR, saj je tožena stranka znesek 753.839,89 EUR plačala 18 dni po izdaji sklepa o izvršbi in 7 dni po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, tožeča stranka pa je za plačani del tožbo takoj umaknila. Po delnem umiku tožbe se je pravdni postopek vodil le glede zneska 597.170,77 EUR, s katerim pa tožeča stranka v pravdi ni uspela. Toženi stranki so v zvezi s tem delom zahtevka nastali stroški štirih pripravljalnih vlog ter stroški zastopanja na glavni obravnavi dne 8. 9. 2009. Tožeči stranki pa so do delnega umika tožbe nastali le stroški izvršilnega postopka. Zato je treba pritrditi pritožniku, da je tožena stranka upravičena (vsaj) do povrnitve stroškov zastopanja na glavni obravnavi 8. 9. 2009, stroškov pripravljalne vloge z dne 24. 8. 200 ter materialnih stroškov.
prodajna pogodba – prodaja tuje stvari – razdrtje pogodbe – učinki razdrte pogodbe – vrnitev danega – obresti od kupnine
Iz prodajne pogodbe izhaja obveznost prodajalca, da kupcu zagotovi lastninsko pravico na prodani stvari. Ker je bila pogodba, na podlagi katere sta toženki kupili stanovanje, razdrta, toženki nista postali lastnici stanovanja. Lastninsko pravico ima tako še vedno prvotni prodajalec, njegova (stvarna) pravica pa izključuje pravico kupcev (tožnikov). Ker jima toženka lastninske pravice ne moreta zagotoviti, pogodbenega namena ni mogoče doseči, zato je njuna zahteva na razvezo pogodbe utemeljena.
Toženki sta prejeto kupnino dolžni vrniti z obrestmi, ki tečejo od dneva, ko sta prejeli izplačilo. Pri tem ne more biti uspešno sklicevanje na dejstvo, da je bila (ugotovitvena) sodba o razdrtju pogodbe glede njunega nakupa izdana šele po sklenitvi nove prodajne pogodbe.
najemna pogodba – prenova najete nepremičnine - solidarno poroštvo poroka in dolžnika – solidarna obveznost – prenehanje obveznosti s poplačilom – ugovor plačila v izvršbi
Če toženec najetih prostorov (zaradi prenove strehe) ni mogel uporabljati, bi lahko zahteval znižanje dogovorjene najemnine ali pa bi odstopil od pogodbe; ker tega ni storil, je najemnino dolžan poravnati.
Pravnomočna odločitev o plačilu najemnine zoper poroka, ki je pristopil h najemni pogodbi, toženca ne odvezuje plačila najemnine. Gre namreč za solidarno obveznost; ko bo tožnik v celoti poplačan, bo toženec (v izvršbi) lahko ugovarjal, da je njegova obveznost že prenehala.
sodna taksa – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – opominska taksa – posledica neplačila sodne takse za opomin – posledica neplačila opominske takse
Domnevo umika vloge (pritožbe) stranke v primeru neplačila sodne takse določa ZPP kot matični predpis, posledico neplačila sodne takse pa veže zgolj na neplačilo sodne takse za vlogo in ne morebiti tudi sodne takse za opomin.
ničnost pogodbe – prepoved odsvojitve in obremenitve – kršitev prepovedi odsvojitve in obremenitve
Ničnost pravnega posla je najstrožja in skrajna sankcija, predvidena za primere protiustavnih, nezakonitih in nemoralnih pogodb, katerih učinkovanje zaradi družbenih interesov ni sprejemljivo. Iz zakonske dikcije je razvidno, da v načelu skuša vzdržati praven posel v veljavi, saj sodišču nalaga, da s pomočjo pravil in metod razlage ugotovi, ali namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo.
Sodna praksa pogodbe, sklenjene v nasprotju z vknjiženo prepovedjo odsvojitve in obremenitve, ne šteje avtomatično za nične.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – načelo formalnosti postopka
Podlaga za izdajo sklepa o zaznambi spora je tožba predlagateljice zoper zemljiškoknjižne solastnike nepremičnine, v kateri zatrjuje priposestvovanje zemljišča.
Opomin upravnika po 3. odstavku 44. člena SZ in 6. odstavku 119. člena SPZ ni procesna predpostavka za nudenje sodnega varstva v okviru pravdnega postopka.
tekst :
I.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v drugem odstavku 1. točke in 2. točki izreka spremeni tako, da se glasi:
„ Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. I 2545/2007 z dne 6.12.2007 ostane v veljavi v 1. točki izreka tudi za glavnico v višini 275,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje do plačila.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 297,77 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“
II.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 167,36 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.
O b r a z l o ž i t e v :
(1.) Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo pod točko 1. izreka odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. I 2454/2007 (pravilno I 2545/2007) z dne 6.12.2007 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v višini 143,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje do plačila in 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 50,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2007 dalje do plačila. V preostalem delu, to je za glavnico v skupnem znesku 275,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje, pa je sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Pod točko 2. izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
(2.) Zoper takšno odločitev in sicer zoper zavrnilni del, vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v zavrnilnem delu spremeni, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka z obrestmi.
(3.) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
(4.) Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje postala pravnomočna v 1. odstavku točke 1. izreka, saj se tožena stranka zoper ugodilni del sodbe ni pritožila.
(5.) Po 1. odstavku 448. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.
(6.) Pritožnik zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je del tožbenega zahtevka zavrnilo zgolj zato, ker je tožeča stranka pisni opomin za plačilo sredstev v rezervni sklad naslovila na toženca samo za terjatve, ki so zapadle do 24.4.2006, ne pa tudi za tiste po tem datumu.
(7.) Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pritrjuje pritožniku, da je sodišče s takšno razlago 3. odstavka 44. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) in 6. odstavka 119. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) zmotno uporabilo materialno pravo. Ti dve določbi sicer res določata upravniku aktivno vlogo v zvezi z opominom za plačilo prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in sočasno opredeljujeta opomin za verodostojno listino v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar pa iz teh določb ni mogoče zaključiti, da bi bil opomin procesna predpostavka za nudenje sodnega varstva v okviru pravdnega postopka. Predložitev verodostojne listine v smislu 23. člena ZIZ je pogoj, da sodišče izda sklep o izvršbi, ni pa to pogoj za odločanje o zahtevku po tem, ko je zaradi ugovora sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena. Od pravnomočnosti tega sklepa dalje teče postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ), torej kot pravdni postopek, po 2. odstavku 62. člena pa se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. V tem postopku pa predmet odločanja ni več presoja sodišča, ali je neka listina verodostojna listina ali ne in ali je bila predložena, ampak ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku. Tožeča stranka je, še v fazi izvršbe, v zvezi s spornim delom neplačanega prispevka etažnega lastnika predložila izpis odprtih postavk z dne 24.10.2007, kar po 2. odstavku 23. člena ZIZ tako in tako predstavlja verodostojno listino, ne glede na to pa vsekakor listino v smislu določb ZPP, s katero je dokazovala obstoj svoje terjatve in njeno višino. Glede na to, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje sami terjatvi in njeni višini tudi sicer ni ugovarjala, njene druge ugovore, ki so se nanašali na ugovor litispendence, aktivno legitimacijo in zastaranje, pa je sodišče pravilno zavrnilo kot neutemeljene, bi moralo zato ob pravilni uporabi materialnega prava ugoditi zahtevku tudi v tem delu in torej sklep o izvršbi v 1. točki izreka, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da v roku 8 dni poravna terjatev, v celoti vzdržati v veljavi.
(8.) Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 2. odstavku točke 1. spremenilo tako, da je sklep o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Kranju pod opr. št. I 2545/2007 z dne 6.12.2007, vzdržalo v veljavi tudi za glavnico v skupnem znesku 275,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje do plačila. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja sodišče prve stopnje, da je v prvem odstavku točke 1, ki sicer ni predmet pritožbenega preizkusa, prišlo do očitne pisne napake v številki izvršilne zadeve, kar naj sodišče popravi z ustreznim popravnim sklepom.
(9.) Glede na to, da je prišlo do spremembe prvostopne odločitve, je moralo pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 165. člena ZPP odločiti tudi o stroških celotnega postopka. Ker je tožeča stranka, upoštevajoč spremembo sodbe, v postopku v celoti uspela, je na podlagi 154. člena ZPP upravičena do povračila svojih potrebnih stroškov in sicer tistih, ki so ji nastali v fazi pravdnega postopka (o izvršilnih stroških je že bilo odločeno). Pritožbeno sodišče ji je priznalo stroške po Odvetniški tarifi veljavni v času izvršenega opravila in vrednosti točke v višini 0,459 EUR in sicer za pripravljalno vlogo 200 točk, za udeležbo na naroku 200 točk, 2 % materialnih stroškov od skupnega števila sicer priznanih točk ter 20 % DDV, kar znaša 224,72 EUR. Skupaj s taksami, ki so bile plačane na prvi stopnji v višini 73,05 EUR, je tožeča stranka upravičena do povračila 297,77 EUR. Ta znesek ji je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa dolguje tudi zakonske zamudne obresti od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.
(10.) Glede na to, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povračila pritožbenih stroškov. Pri odmeri le-teh je pritožbeno sodišče upoštevalo še sporni del terjatve in tožeči stranki za sestavo pritožbe priznalo 125 točk, kar skupaj z 20 % DDV-jem znaša 68,84 EUR, skupaj s plačano sodno takso za pritožbo v višini 98,52 EUR, pa je tožeča stranka upravičena do povračila 167,36 EUR pritožbenih stroškov. Tudi te ji je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od prejema odločitve sodišča druge stopnje. V primeru zamude bo tudi v tem primeru dolgovala zakonske zamudne obresti od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066523
ZP-1 člen 26, 26/6, 68, 84, 84/1, 84/1-6, 139. ZVCP-1 člen 233.
izločitev sodnika – dvom o nepristranskosti – načelo materialne resnice – obrazložitev odločbe – omilitev sankcij – odgovornost lastnika vozila
Sodišče prve stopnje resda izrecno v obrazložitvi ni navedlo, na podlagi katerih v postopku izvedenih dokazov je ugotovilo, da je obdolženec lastnik vozila, vendar pa je ta zaključek sodišča prve stopnje jasno razviden iz njegove ugotovitve, da je obdolženec odgovoren za prekršek iz e) točke desetega odstavka 32. člena ZVCP-1 na podlagi 233. člena ZVCP-1, in sicer kot lastnik vozila.
Da je obdolženec lastnik tega vozila, jasno izhaja tudi iz njegovega zagovora na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje, na ta dokaz pa se sodišče prve stopnje tudi sklicuje pri svoji odločitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno v izreku povzelo predpis o prekršku glede na opis dejanja v samem izreku, v obrazložitvi pa utemeljeno zaključilo o obdolženčevi odgovornosti za prekršek, sklicujoč se pri tem na 233. člen ZVCP-1, ki govori o odgovornosti lastnika vozila in določa, da se v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. V tem primeru se namreč lastnik vozila kaznuje kot storilec prekrška, zato v pritožbi uveljavljeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo ni podano.
Sodišče lahko dvomi v pristnost predloženega pisnega pooblastila in v takem primeru zahteva predložitev overjenega pooblastila, overitev pa opravi notar na podlagi preizkusa istovetnosti pooblaščenca, preden overi podpis. Zato zgolj ta razlog ne vzbuja resnega dvoma v nepristranskost sodnice, ki je sprejela tako odločitev.
US RS je v več svojih odločbah odločilo, da 1. odstavek 233. člena ZVCP-1 ni v neskladju z URS.
Po določbi 6. odstavka 26. člena ZP-1 omilitev kazenskih točk, ki so bile izrečene vozniku motornega vozila v številu, ki zanj ne predstavlja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni možna.
Za sklepčnost tožbe zadošča minimum trditev, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Iz navedb tožeče stranke, ki trdi, da je za toženo stranko opravila določena dela, ki jih je tožena stranka naročila, izhaja, da je do plačila le-teh upravičena. Kako natančno bo tožeča stranka ta del specificirala, pa je odvisno od tega, kako ji bo tožena stranka ugovarjala. Vsebina in obseg trditvene podlage tožeče stranke sta namreč odvisna tudi od trditev nasprotne stranke. V kolikor tožena stranka določenega dejstva izrecno in konkretno ne prereka, ga tožeči stranki ni potrebno dodatno pojasnjevati.
Tožena stranka ni podala konkretnih trditev, ki naj bi jih potrdila posamezna od predlaganih prič. Dokazovanje je namreč namenjeno ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage. Zato izvajanje dokazov z zaslišanjem prič, ki bi vedele povedati „o poteku del, obsegu del, napakah, notifikaciji napak, sklenitvi morebitnih dogovorov s tožečo stranko, ostalih zatrjevanih dejstvih na objektu J., o sanaciji napak po investitorju“ ne more služiti namenu dokazovanja.
Ob dejstvu, da toženka priznava, da je z besedo zapisala datum na vročilnici (trdi, da je očitno pomotoma zapisala sedemnajsti namesto osemnajsti) in da je na vročilnici tudi poštni žig z datumom 17.8.2005, pritožbeno sodišče nima razlogov za dvom v datum zapisan na vročilnici.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004463
ZVCP-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3. ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5.
postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - metadon
Z določbo drugega odstavka 131. člena ZVCP-1 se vzročna zveza med mamili (seveda tudi psihoaktivnimi zdravili in drugimi psihoaktivnimi snovmi) v organizmu voznika in vplivom le teh na zmanjšanje sposobnost za vožnjo domneva. To pa ne pomeni, da ni mogoče dokazovati, da kljub prisotnosti takšnih snovi, kot so mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi v organizmu, te niso vplivale na voznikove sposobnosti za vožnjo. Glede na to, da je bila prisotnost metadona ugotovljena v vzorcu urina (torej v fazi izločanja iz organizma) in ne v krvi, in da je iz ocene zdravnika, ki je opravil pregled obdolženke v okviru strokovnega pregleda, razvidno, da pri njej vpliv mamil ni zaznaven, pri čemer obdolženki tudi ni mogoče očitati naklepa niti malomarnosti, višje sodišče ugotavlja, da ni dokazano, da je obdolženka odgovorna za očitani prekršek.
Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob pogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) kot predhodno vprašanje ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen.
Ker dolžnik in upnik vtoževane terjatve ter nasprotne v pobot uveljavljane terjatve nista isti osebi, ni vzajemnosti, s tem pa tudi ne pogojev za opravo kompenzacije.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 90, 90/1, 90/2. ZST člen 18, 18/2, 18/3.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke
Če je bil izvršilni postopek ustavljen po izdaji sklepa o izvršbi, to ni razlog, zaradi katerega bi zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke ne bili dopustni.