Tožeča stranka je tožbeni zahtevek za vračilo pravdnih stroškov utemeljevala na pogodbeni podlagi in zatrjevala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zavarovanju odgovornosti na podlagi police in Splošnih pogojev, kot sestavni del zavarovalne pogodbe. Tožeča stranka se je sklicevala na določbe 1. točke 32 člena in 2. točke 32. člena Splošnih pogojev. Tožena stranka pa se je tožbenemu zahtevku upirala, češ da na podlagi med pravdnima strankama sklenjene pogodbe glede na 1. odstavek 1. člena zavarovalnih pogojev tožbeni zahtevek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni izreklo o pogodbeni podlagi tožbenega zahtevka in trditvah tožeče stranke, da zaradi določbe 5. odstavku 31. člena splošnih pogojev tožeča stranka ni bila upravičena do zavrnitve oziroma pripoznave zahtevka v odškodninski pravdi. Prvostopenjsko sodišče trditev tožeče stranke o pogodbeni podlagi zahtevka sploh ni obravnavalo in o odločilnih dejstvih vrnitve stroškov na pogodbeni podlagi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, zato je podana bistvene kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Na podlagi zaključka, da je prva podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, se tožniku prizna obstoj delovnega razmerja le do vročitve druge izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj zoper to drugo odpoved tožnik ni uveljavljal sodnega varstva (in se tako šteje za zakonito).
davek na dodano vrednost – pravica prevaliti davek na končnega kupca – kapitalizirane obresti – procesne obresti
Tožeča stranka je kot upravljalec železniške infrastrukture, v okviru zakonske dolžnosti zagotavljanja pogojev za varen in neoviran železniški promet, odstranila nevaren in neustrezno vzdrževan železniški nivojski prehod, zato gre nedvomno za takšne storitve, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke. Tožena stranka je bila, na drugi strani, kot investitor cestnega predora pod železniško progo, dolžna nositi stroške fizične odstranitve nivojskega prehoda. Dela je tožeča stranka opravila za plačilo, saj je za stroške utemeljeno bremenila toženo stranko. Kot davčni zavezanec (ki mora od vsake opravljene storitve plačati davek) pa ima tožeča stranka pravico obračunani znesek davka prevaliti na končnega kupca oz. prejemnika storitev, konkretno na toženo stranko.
Obresti, ki so zapadle do vložitve izvršilnega predloga, ima tožeča stranka pravico kapitalizirati, od vsote kapitaliziranih obresti pa ima na podlagi določbe 381.čl. OZ pravico uveljavljati nadaljnje zamudne obresti (procesne obresti) od vložitve izvršilnega predloga do plačila.
Ne da bi sodišče izvedlo ponujene dokaze (zaslišanje strank in prič ter poizvedbe pri tretjih osebah o uporabi lokalov) pomeni ocena prvostopenjskega sodišča o neprimernosti dokazov, češ da bi tožena stranka morala pojasniti, zakaj bi priče izpovedale drugače, kot izhaja iz predloženih listin, nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno neizvedenih dokazov.
Da bi sodišče lahko odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, mora biti le-ta opredeljen določno na ta način, da je v okviru trditvene podlage opredeljen historični življenjski primer, na katerem temelji tožbeni zahtevek. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavlja plačilo ustreznega nadomestila, ki je vezano na časovno obdobje, v katerem naj bi tožena stranka javno priobčevala fonograme oziroma sekundarno radiodifuzno oddajala avtorska dela. Da bi bil denarni zahtevek tožeče stranke določno opredeljen, bi torej morala konkretizirano opredeliti, za katero časovno obdobje uveljavlja plačilo vtoževanega nadomestila.
URS člen 49. ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 8, 86, 86/1.
pogodba o izobraževanju – ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – načelo sorazmernosti – svoboda dela
Zaradi nesorazmernosti zaveze tožene stranke, da bo po opravljenem izobraževanju, zaradi katerega je bila odsotna z dela 13 mesecev, še pet let ostala na delu pri tožeči stranki, je v tem delu pogodba o izobraževanju nična.
invalid III- kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Tožnica je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine, tako da se ji ta pravica prizna, izplačevati pa se bo pričela s pričetkom dela s krajšim delovnim časom od polnega.
Kadar gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), mora delodajalec dokazati le, da ima kršitev, ki se delavcu očita, vse znake kaznivega dejanja, ni pa mu treba ugotoviti krivdne oblike v kazenskopravnem smislu (ker/kadar krivda ni znak kaznivega dejanja).
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 73, 73/1, 74. ZUS-1 člen 5, 5/1. ZUP člen 224, 224/1. ZPIZ-1 člen 255, 255/2.
procesne predpostavke - dokončna odločba
Odločba, ki spreminja izrek prvostopenjske odločbe ZPIZ v smislu, da bo o zavarovančevih pravicah iz invalidskega zavarovanja ponovno odločeno, vsebinsko pomeni odpravo prvostopenjske odločbe. Ker s tako odločbo postopek odločanja o zahtevi za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni bil končan, je ni mogoče šteti za dokončno odločbo, ki jo je dopustno izpodbijati v socialnem sporu.
ZPIZ-1 člen 60, 71, 71/1, 261, 261/3, 397, 397/1. ZPP člen 213, 224, 224/1, 224/3.
pravice na podlagi invalidnosti - invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin - javna listina
Izvedenski mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje sta bili podani v ustrezni sestavi specialistov s področja tožnikovih težav in specialista medicine dela, prometa in športa. Podani mnenji se ujemata z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, s takšno oceno tožnikove delazmožnosti pa se je strinjal tudi lečeči ortoped. Glede na to, da tudi iz razpoložljive medicinske dokumentacije ni razvidno, da tožnik ne bi bil zmožen za delo z omejitvami v polnem delovnem času oziroma da bi prišlo pri njem do popolne izgube delovne zmožnosti, je pravilna odločitev, da se ne izvede predlagani dokaz po pridobitvi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, saj ta dokaz ne bi pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja.
Ogrožujoča ravnanja pridržane osebe zaradi akutne alkoholne opitosti in ne zaradi simptomatike duševne bolezni ne opravičuje ukrepa prisilnega zdravljenja.
prodajna pogodba – stvarne napake blaga – notifikacija napake – pravočasno uveljavljanje napak – ugovor znižanja kupnine – prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja blaga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dne 31.7.2008 in 1.8.2008 tožena stranka pri prevzemu desk merila tudi prisotnost vlage v deskah in je vsako desko posebej prevzela tako, da jo je pregledala in posebej izmerila ter deske, ki ji niso ustrezale, izločila ter tudi pri nalaganju desk na tovorno vozilo dne 13.8.2008 tožena stranka na kvaliteto lesa ni imela pripomb. Ob dejstvu, da je tožena stranka tudi dobavnico za prevzeto blago podpisala brez pripomb, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ob prevzemu blaga zatrjevanih napak v zvezi z vlažnostjo ni uveljavljala.
invalidska pokojnina - priznanje pravice - izplačevanje
Ker pravice na podlagi invalidnosti, med katere sodi tudi invalidska pokojnina, pridobijo zavarovanci z dnem nastanka invalidnosti, invalidska pokojnina pa se začne izplačevati od prvega naslednje dne po prenehanju zavarovanja dalje, je sodišče prve stopnje pravilno tožniku priznalo pravico do invalidske pokojnine z dnem, ko je izpolnil pogoje, njeno odmero in izplačevanje pa naložilo tožencu.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.
zavarovalna doba – prevzemnik kmečkega gospodarstva
Prevzemniku kmečkega gospodarstva se v zavarovalno dobo všteva čas opravljanja kmetijske dejavnosti pod pogoji, da je v času, ko vloži zahtevo, zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti kot svojega edinega ali glavnega poklica, da je prevzemnik kmečkega gospodarstva in da je v času, ki se všteva največ od 1. 1. 1972, opravljal kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Za prevzemnika kmečkega gospodarstva se šteje tisti, ki je postal nosilec kmetijske dejavnosti na podlagi pogodbe ali na podlagi dedovanja, kar se izkaže s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004463
ZVCP-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3. ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5.
postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - metadon
Z določbo drugega odstavka 131. člena ZVCP-1 se vzročna zveza med mamili (seveda tudi psihoaktivnimi zdravili in drugimi psihoaktivnimi snovmi) v organizmu voznika in vplivom le teh na zmanjšanje sposobnost za vožnjo domneva. To pa ne pomeni, da ni mogoče dokazovati, da kljub prisotnosti takšnih snovi, kot so mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi v organizmu, te niso vplivale na voznikove sposobnosti za vožnjo. Glede na to, da je bila prisotnost metadona ugotovljena v vzorcu urina (torej v fazi izločanja iz organizma) in ne v krvi, in da je iz ocene zdravnika, ki je opravil pregled obdolženke v okviru strokovnega pregleda, razvidno, da pri njej vpliv mamil ni zaznaven, pri čemer obdolženki tudi ni mogoče očitati naklepa niti malomarnosti, višje sodišče ugotavlja, da ni dokazano, da je obdolženka odgovorna za očitani prekršek.
Sodišče prve stopnje je kot instanca prekrškovnemu organu pravilno navedlo, da pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča, s katero je le-to zavrnilo zahtevo vlagatelja za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP K. glede na določbo drugega odstavka 66. čl. ZP-1 ni dovoljena, saj storilcu ni bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek in ne odvzem premoženjske koristi. Glede na navedeno, višje sodišče, tudi če bi obstajali resni pomisleki glede ugotovljenega dejanskega stanja prekrška, nima druge možnosti, kot da potrdi odločitev sodišča prve stopnje, saj razlogi, iz katerih se sme izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo, niso podani.
Določba, ki v celoti izključuje odškodninsko odgovornost banke za izvršitev ponarejenega plačilnega naloga, je nepravična in pretirano stroga, zato je podan dejanski stan za uporabo določbe 121. člena OZ.
Neprepričljivi so tudi argumenti prve toženke, da je tožnica močna gospodarska družba, ki bi si lahko izgovorila ugodnejše pogoje. Komitent praviloma ne more vplivati na vsebino razmerja z banko, tudi če gre za finančno močnejša podjetja. To stališče potrjuje okoliščina, ki jo izpostavlja prva toženka, da splošnih pogojev ni sprejela ona, temveč združenje bank, katerega članica je. Ta okoliščina namreč kaže na to, da v bančnem sektorju pogoje poslovanja določajo banke, ki so se v ta namen povezale v združenje, komitenti pa jih morajo sprejeti, pri čemer nimajo niti možnosti izbrati konkurenta z ugodnejšimi pogoji, saj enaki pogoji veljajo pri vseh bankah na slovenskem ozemlju.
Neprepričljiv je tudi argument, da 121. člena OZ ni mogoče uporabiti, ker splošnih pogojev ni sestavila prva toženka, temveč tretja oseba (združenje bank). Bistveno za dejanski stan 121. člena OZ je, da v konkretnem obligacijskem razmerju en sopogodbenik (enostransko) določi pogoje. V obligacijskem razmerju med banko in komitentom je jasno, katera stran je določila pogoje; stališče, da so tudi za banko ti pogoji vsiljeni, pa ni odločilno.
Obveznost, da banka nemudoma izvrši naloge, je ne razbremenjuje obveznosti, da poskrbi za kontrolne mehanizme, ki naj preprečijo izplačila na podlagi ponarejenih oziroma nepravilnih nalogov. Drugače povedano, okoliščina, da mora banka pravočasno in pravilno izvršiti naloge imetnika računa, ne pomeni, da lahko brez posledic izvršuje ponarejene naloge. Po mnenju pritožbenega sodišča mora banka sprejeti oba rizika, to je nepravočasne izvršitve pravilnega naloga in izvršitve ponarejenega naloga, pri tem pa mora sama poskrbeti, da zagotovi ustrezno ravnotežje med potrebami varnosti pravnega prometa in zahtevami dinamičnosti in hitrosti, ki ju terja sodobno poslovanje.
Določba 24.a člena ZPlaP ureja odškodninsko odgovornost banke prejemnika plačila, odškodninska odgovornost banke nalogodajalca pa je urejena v 24. členu ZPlaP, kjer zakon odškodninsko odgovornost določa le za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga za plačilo oziroma za zamudo z izvršitvijo naloga za plačilo. Širjenje pravila 24.a člena tudi na položaj, ko banka nalogodajalca izvrši nalog, ki ga ni izdal imetnik računa, bi preseglo meje možne gramatikalne in sistemske razlage zakona.
V zvezi s četrto predpostavko poslovne odškodninske odgovornosti v teoriji in sodni praksi ni še povsem jasno, ali gre pri poslovni odškodninski obveznosti za objektivno ali subjektivno odgovornost. Gotovo pa je poslovna odškodninska odgovornost glede na neposlovno postrožena, saj se lahko povzročitelj škode razbremeni le, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
Zloraba plačilnega naloga ni takšen zunanji vzrok, ki se mu banka ne bi mogla izogniti ali ga preprečiti. Banka mora pri svojem poslovanju računati na možnost zlorab in jih preprečevati. Zloraba bančnih instrumentov je poslovno tveganje banke, na katerega mora biti prva toženka pripravljena in v ta namen implementirati mehanizme, ki bodo možnost nastanka škode preprečili ali zmanjšali. Da gre za tveganje, ki ga banka lahko prepreči, potrjuje že zgoraj navedena okoliščina, da je vodilno osebje prve toženke po spornem dogodku predlagalo sprejem strožjih mehanizmov identifikacije nalogodajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064006
URS člen 68. ZTLR člen 28, 72. ZPP člen 354, 354/1, 355.
pridobitev lastninske pravice tujcev – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – omejitev priposestvovanja – razlogi za razveljavitev sodbe
Okoliščina, da tožnik v času, ko naj bi se iztekla priposestvovalna doba, ni bil državljan RS, bi ob upoštevanju določbe 68. čl. URS lahko preprečevala pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1. ZZK člen 21. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 39.
vknjižba – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zasebna listina – zemljiškoknjižno dovolilo
Pravilo, da je vknjižba pravice na podlagi zasebne listine mogoča le ob predložitvi ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, je vseboval že Zakon o zemljiških knjigah.