OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062819
ZJSRS člen 21.č, 29. ZPP člen 13, 13/1.
povračilo izplačanih zneskov preživnine – pravica do nadomestila preživnine – nastanitev otroka v zavodu - predhodno vprašanje
Ker toženka ni sporočila, da sta bila otroka nastanjena v zavodu, kjer imata pretežno brezplačno oskrbo, je tožeča stranka toženki izplačevala nadomestilo, čeprav pravica do le-tega otrokom toženke ni pripadala, s čimer je izpolnjen zakonski dejanski stan, ki utemeljuje zahtevek tožeče stranke na podlagi 29. člena ZJSRS.
OZ člen 356, 356/1. ZDen člen 66, 66/3, 68. ZZK-1 člen 46, 46/2,148, 148/1, 148/1-3, 148/2, 150, 160, 160/1.
denacionalizacija – sklep upravnega organa – prepoved razpolaganja – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – zastaranje – pogoji za dovolitev vpisa – dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
Prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen ne predstavlja terjatve v smislu 1. odstavka 356. člena OZ, zato ni mogoče govoriti o njenem zastaranju.
Res je, da se je v času od izdaje sklepa do vpisa zemljiškoknjižno stanje spremenilo tako, da ni več vpisan imetnik pravice uporabe pač pa lastnik, vendar je to posledica zakonskih sprememb, po katerih ni več družbene lastnine in s tem imetništva pravice uporabe. Izpodbijani sklep se nanaša na G. T. kot dejanskega uporabnika, slednji pa je sedaj v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do ½. Gre torej za vprašanje, ali so podani pogoji za vpis po 2. odstavku 148. člena ZZK-1 in za vprašanje, ali je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Po stališču sodišča druge stopnje je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen zato, ker se navedeni sklep nanaša na G. T. in ker je v ZLNDL podan pravni temelj za spremembo družbene lastnine v lastninsko pravico.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124. ZIZ člen 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev hipoteke – zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059220
OZ člen 243, 243/4.
pogodbena odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – dolžnost zmanjševanja škode – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Tožnikoma ni mogoče očitati, da stanovanja, glede katerega uveljavljata stvarne napake, nista dala v najem, s čemer bi zmanjšala nastalo škodo. Zaradi slabega stanja stanovanja (plesen) kot posledico napak pri gradnji sta se bila celo sama prisiljena izseliti, najemnikoma pa bi utegnila tudi odškodninsko odgovarjati.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – opustitev skrbnosti odvetnika
Kupčeva pravica zaradi pravnih napak načeloma ugasne po enem letu od dneva, ko je ta zvedel za pravico tretjega. Sodba Višjega sodišča je bila odvetnici tožnika vročena 20.12.1993, tedaj je začel teči enoletni rok za uveljavljanje pravic iz naslova pravne napake, ki se je konec leta 1994 tudi iztekel. Zato je pravilen zaključek, da je to datum domnevnega škodnega dogodka, saj po izteku leta 1994 tožnik v pravdi ne bi mogel več uspešno uveljavljati vračila kupnine zaradi zastaranja tožbenega zahtevka. To je torej trenutek, ko je tožniku zaradi zmotnega pravnega stališča njegove odvetnice nastala škoda.
Zakonca, ki uveljavljata odškodnino iz iste dejanske in pravne podlage ter sta pooblastila istega odvetnika, ki je zanju istočasno vložil dve enaki tožbi, nista upravičena do povrnitve pravdnih stroškov nagrade pooblaščencu za ločeni tožbi, če zanju ne izkažeta utemeljenega razloga, pač pa le do povrnitve stroškov po 9. členu OT, ki določa 10 % zvišanje cene opravil odvetniških storitev za zastopanje dveh strank.
solastnina - omejevanje solastninske pravice - posest ključev - okoriščenje in prikrajšanje - verzija - uporabnina
Tožnik ni imel možnosti uporabljati svoje nepremičnine v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, toženec pa je z izključno uporabo nepremičnine oziroma z možnostjo izključne uporabe s tem, ko tožniku ni izročil ključev stanovanja, četudi te dejansko ni izkoristil, neutemeljeno omejeval solastninsko pravico tožnika. S tem je bil toženec okoriščen, tožnik pa prikrajšan, zato je njegov zahtevek na plačilo uporabnine utemeljen.
Toženec zatrjuje, da ni prejel tožbe in prilog, kar je tudi verjetnostno izkazal, saj v spisu ni potrdila o vročitvi (vročilnice), ki bi dokazovala, da so bila navedena pisanja vročena tožencu v skladu z določbami 132. – 149. člena ZPP.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065019
SZ člen 147, 155,156. SZ-1 člen 111. ZSR člen 16, 87.
tožba na izpraznitev stanovanja – stanovanjska pravica – pravica do uporabe stanovanja – stanovanjska najemna pogodba – sklenitev najemne pogodbe – preprečitev sklenitve najemne pogodbe – zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe – uporaba stanovanja brez pravne podlage
SZ imetnikom stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja ali zaščitenim uporabnikom res v nobeni določbi ni izrecno naložil, da morajo zahtevati sklenitev najemne pogodbe, je pa dejstvo, da so slednji to pravico po SZ (in s tem tudi pravico do uveljavljanja le-te v sodnem postopku) pridobili s potekom 6-mesečnega roka, to je z 19.4.1992. Ob presoji določb SZ v smeri dolžnosti imetnikov stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja ali zaščitenih uporabnikov, da zahtevajo sklenitev najemne pogodbe, je treba upoštevati, da je za sklenitev le-te potrebno sodelovanje obeh pogodbenikov, pri čemer je interes, da se najemno razmerje uredi, predvsem na strani bodočega najemnika, saj njegova pravica zastara, pravica lastnika, da zahteva izselitev pa ne, in da prehodnih določb SZ tudi ni mogoče razumeti tako, da bi bivši imetnik stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja (ali zaščiteni uporabnik) lahko v nedogled bival v stanovanju, ne da bi zahteval sklenitev najemne pogodbe. Tudi slednji mora vendarle pokazati določeno aktivnost in izraziti željo oziroma zahtevati sklenitev najemne pogodbe, če seveda želi na ta način zavarovati svoje pravice do stanovanja. Stališče toženca, da ima pravico bivati v spornem stanovanju, da pa ni dolžan ničesar storiti, da bi se uredil pravni status njegovega bivanja v tem stanovanju, je popolnoma nesprejemljivo.
prekoračitev tožbenega zahtevka – vznemirjanje lastninske pravice
Sodišče ne more nuditi varstva lastninske pravice preko tožbenega zahtevka in obenem zaradi neutemeljenosti zahtevka tudi ne preko meja terase, ki ni v lasti tožnice.
Toženec v odgovoru na tožbo priznanje, da nepremičnina sodi v skupno premoženje, na katerem tožnici sicer priznava vtoževani delež, pogojuje s tožničinim odkupom njegovega solastniškega deleža. Toženec torej ni pripoznal zahtevka, ob takšnem stališču toženca pa je bila tožba potrebna, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo 157. čl. ZPP.
odgovornost cestnega podjetja – odgovornost koncesionarja - odgovornost države - opustitev ravnanja – vzročna zveza pri opustitvi - direkcija za ceste
Cestno podjetje kot koncesionar ne odgovarja za opustitveno ravnanje. Splošni in abstraktni predpisi nalagajo dolžnost vzdrževanja, upravljanja, grajenja cest itd. v breme države, ki to nalogo opravlja preko Direkcije RS za ceste. Na strani države je zato podana tudi odškodninska odgovornost.
Kadar odškodninska odgovornost temelji na opustitvenem ravnanju oškodovanca, naravne (fizikalne) vzročne zveze ni. Pravnorelevantna vzročna zveza je zato umetno vzpostavljena s pomočjo teorije o ratio legis vzročnosti. To pa pomeni, da mora biti s splošnim in abstraktnim pravnim aktom subjektu naloženo dolžnostno ravnanje. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja lahko predstavlja podlago odškodninske odgovornosti. Poleg takšnega primera pa odškodninska odgovornost za opustitveno ravnanje obstaja izjemoma še tedaj, ko obveznost določenega ravnanja nedvomno izhaja iz temeljnih pravil človeške skupnosti.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0065013
SZ-1 člen 91, 109, 193, 193/1. SZ člen 150. ZPP člen 108, 108/2, 182, 182/3.
najemna pogodba – tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ
V spornem primeru ne gre za stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, in zato ni sprejemljiva interpretacija prvostopnega sodišča, ki predstavlja nosilni argument izpodbijane sodbe, po katerem ni mogoče prenašati privilegija neprofitne najemnine tudi na ožje družinske člane bivšega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju oziroma najemnika stanovanja, ki je kot bivši imetnik sklenil najemno pogodbo po določbah SZ. Lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev glede razmerja med najemniki in najemodajalci je razumen razlog za razlikovanje pravnih položajev najemnikov v denacionaliziranih in nedenacionaliziranih stanovanjih. V konkretnem primeru pa je lastnica stanovanja država, pri kateri je treba izpostaviti tudi njeno socialno funkcijo. Njen lastninski položaj oziroma status titularja lastninske pravice je treba zato obravnavati drugače kot položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov, katerim je bilo vrnjeno v krivičnih postopkih podržavljeno premoženje. Še nadalje vztrajanje pri razmerjih, ki izvotljujejo lastninsko pravico ponovnih lastnikov denacionaliziranih stanovanj oziroma njihovih pravnih naslednikov, bi bilo nepravično. Zato njihove ponovno pridobljene pravice ni mogoče omejevati oziroma obremenjevati z najemnino, ki ne zagotavlja uresničevanja lastninskih upravičenj v polni meri, upoštevaje tudi, da so vrnjena stanovanja že tako ali tako prisilno – po sili zakona - obremenjena z zatečenimi najemnimi razmerji, izhajajočimi iz pravic bivših imetnikov stanovanjske pravice do sklenitve najemnih pogodb. Drugačna pa je situacija v konkretnem primeru. Ker je sodišče prve stopnje obravnavalo stanovanje tožene stranke enako, kot če bi šlo za denacionalizirano stanovanje, je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 109. člena novega SZ-1 in določbo 150. člena SZ.
V skladu z določbo 109. člena SZ-1, ki se upoštevaje določbo 1. odstavka 193 člena SZ-1, uporablja v tej pravdi, ki se je začela po uveljavitvi zakona, mora po smrti najemnika stanovanja lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji tudi z enim od ožjih družinskih članov in ne le z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti. Za iste pogoje pa se nedvomno šteje tudi višina oziroma vrsta najemnine (primerjaj določbo 91. člena SZ-1, ki določa, kaj so bistvene sestavine najemne pogodbe). V konkretnem primeru predmetno stanovanje ni izgubilo statusa neprofitnega stanovanja. Zato pritožnici, upoštevaje cit. zakonske določbe, pripada najemna pogodba za neprofitno najemnino, torej najemnino, kot je bila določena že v skladu z metodologijo iz cit. določbe 150. člena SZ.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – stiki – način izvrševanja stikov
Odločitev o stikih mora biti skladna z ustrojem življenja.
tekst :
Pritožbi se ugodi ter se sodba v izpodbijanem delu (točka 2/4 izreka) spremeni tako, da se pravilno glasi: „Vsak drugi vikend od petka od 17. ure, ko oče otroka prevzame na naslovu matere D. u. 5, K. do nedelje do 18. ure, ko oče otroka na isti naslov vrne.“
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v :
V tej pravdni zadevi je sodišče mladoletnega AA zaupalo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Z 2. točko izreka je določilo način izvrševanja pravice do stikov med očetom in sinom.
Proti delu sodbe, ki se nanaša na izvrševanje stikov med vikendom, se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj napadeni del sodbe (točka 2/4 izreka) spremeni tako, da v nedeljo do 18. ure otroka pripelje toženec nazaj na naslov D. u. 5 v K.. Pritožnica navaja, da nima osebnega avtomobila. V celoti je odvisna od javnega prevoza. Avtobusni promet za kraj, kjer živi toženec, je sicer urejen, vendar zgolj za delovne dni, v nedeljo pa avtobus ne vozi. Ker je tudi do sedaj toženec vedno prevzel in pripeljal otroka na materinem naslovu, ni nobenega razloga, da tega ne bi počel tudi v bodoče.
Na pritožbo je odgovoril toženec. Predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je zmotna ugotovitev tožeče stranke, da ima tožena stranka svoj avto. Navaja tudi, da je razdalja med obema strankama zgolj 5 km.
Pritožba je utemeljena.
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka. Mora biti torej skladen s konkretnim ustrojem življenja. Stiki so doslej potekali v skladu z začasnim sporazumom o stikih, ki sta ga stranki sklenili na naroku 3.10.2007. V sedaj spornem delu je bil dogovor tak, da za stike med vikendom oče otroka v petek prevzame ter ga v nedeljo pripelje nazaj na materin dom. Tak način izvrševanja stikov doslej očitno v življenju ni povzročal problemov ter zato ni nobenega razloga, da sodišče tak režim s končno odločbo spreminja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter ob materialnopravni podlagi iz 2. odstavka 106a. člena ZZZDR (1) odločitev v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot je predlagala pritožnica. Pooblastilo za spremembo je podano v 3. točki 365. člena ZPP (2).
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 – Ur. l. RS, št. 16/2004).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – Ur. l. RS, št. 45/2008).
spori iz razmerij med starši in otroki – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – odločanje po prostem preudarku
Določba 413. člena ZPP, po kateri sodišče v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki o stroških postopka odloča po prostem preudarku, nalaga sodišču, da pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov upošteva vse okoliščine konkretnega primera, ne le uspeh v pravdi. Naloga sodišča je tudi, da prepreči, da bi zgolj zaradi priznanja pravdnih stroškov nastali nepotrebni spori, ki bi vplivali na razmerja med starši in otroki, ki so bila v postopku določena na podlagi sodne odločbe ali na podlagi sporazumnega dogovora pred CSD.
zastaranje odškodninske terjatve pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi – začetek teka zastaralnega roka – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – odškodnina za tujo pomoč
Za vsako naslednjo vtoževano terjatev (pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi) teče novi zastaralni rok od dneva, ko je bil prejšnji spor končan ali kako drugače poravnan.
Pri nečisti denarni terjatvi je nastanek tožničine odškodninske denarne terjatve in s tem toženkine zamude vezan na čas, ko je tožnica izrazila svojo škodo v denarju oziroma ko je od toženke zahtevala plačilo te škode. Zato gredo tožnici zakonske zamudne obresti od teh zneskov šele od dneva, ko je zahtevala to plačilo od toženke.
Plačilo pomoči ni pogoj za prisojo odškodnine za tujo pomoč, za uveljavljanje tovrstnega odškodninskega zahtevka pa je aktivno legitimiran oškodovanec. Oškodovanec ima pravico tudi do stroškov tuje pomoči, ki mu jo nudijo sorodniki ali znanci, saj ni pomembno, ali jim je bil dolžan plačati to pomoč, ampak da mu je navedene osebe niso bile dolžne nuditi.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - sprememba sodbe sodišča prve stopnje glede zža - odbitek revaloriziranega dela plačane odškodnine
Od tako odmerjene odškodnine je potrebo odšteti revalorizirano vrednost dne 04.09.2006 že izplačanega nespornega dela odškodnine v višini 1.150,30,00 EUR, ki na dan izdaje sodne odločbe znaša 1.259,58 EUR.
lastninska pravica – originaren način pridobitve lastninske pravice – priposestvovanje – priposestvovalna doba – dolžina priposestvovalne dobe – obstoj pravic – listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi obstoja lastninske pravice
269. člen SPZ se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi SPZ. Če pa je tožnik pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem že pred 1.1.2003, je treba uporabiti določbe ZTLR oziroma ODZ, ne pa SPZ.
Ne glede na določbe ODZ o dolžini priposestvovalne dobe je sodna praksa že v letu 1960 sprejela stališče o dvajsetletni priposestvovalni dobi za priposestvovanje nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064002
SPZ člen 33, 35. ZPVAS člen 2.
motenje posesti – sposobnost biti stranka – pasivna legitimacija – agrarna skupnost
Čeprav se je toženec skliceval, da je motilno ravnanje naročila agrarna skupnost, je kot njen predsednik pasivno legitimiran v pravdi zaradi motenja posesti. Agrarna skupnost namreč po 2. odst. 2. čl. ZPVAS ni pravna oseba, toženec pa je član agrarne skupnosti, ki se je osebno angažiral v zvezi z motilnim dejanjem, od katerega ima kot solastnik parcele, na kateri je bilo preoranje izvršeno, tudi korist.