ZPP člen 458, 458/1. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec člen 3, 5, 5/2, 6, 6/1, 9, 9/1, 9/2, 14, 14/1, 14/1-3, 17, 17/1, 38, 38/1, 41, 42/1, 42, 42/2.
ravnanje z odpadki - odvoz odpadkov - plačilo storitev
Tožeča stranka glede na toženčevo oddaljenost od prevoznih cest (zaradi odmaknjenosti izvajalec do njega ne more priti, skupno odlagališče pa glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje očitno ni določeno) ni dolžna odvažati odpadkov s toženčevega naslova. Okoliščina, da toženec ne vozi vrečk z odpadki na odjemno mesto, tega ne razbremenjuje obveznosti plačevanja storitev tožeče stranke (stroškov za ravnanje z odpadki). Brez pomena je tudi okoliščina, da med pravdnima strankama ni sklenjena pogodba o odvozu in odlaganju odpadkov, saj to ne vpliva na toženčevo obveznost plačevanja vtoževanih stroškov .
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065010
SPZ člen 45, 99, 99/3, 217, 217/2, 218, 223, 223-1, 223-2. ZTLR člen 54. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 181, 181/2, 183, 183/1, 286a.
lastninska pravica na nepremičnini – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – tožba na ugotovitev obstoja služnosti – pravni interes – stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – tožba na ugotovitev služnosti – varstvo služnosti – zastaranje – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti – ugotovitveni zahtevek
Korist, ki jo z zahtevo po sodnem varstvu v obravnavani zadevi zasleduje tožeča stranka, je v tem, da toženca opustita poseganje v njeno lastninsko pravico. To korist lahko v celoti realizirana z negatorno tožbo. Odločitev o takšni tožbi vsebuje tudi ugotovitev, da je nepremičnina tožeče stranke prosta omejitev, ki si jih prisvaja tožena stranka. Takšna tožba je namreč utemeljena proti tistim poseganjem v lastninsko pravico tožeče stranke, ki hkrati pomenijo omejitev njenih lastninskopravnih upravičenj in so storjena protipravno, ker si je tisti, ki je vršil posege, neopravičeno prilaščal stvarno ali obligacijsko pravico do takšnih posegov. V primeru negatorne tožbe mora zato tožeča stranka dokazati le, da je bila njena lastninska pravica vznemirjena in da jo je vznemirila tožeča stranka. Ni pa ji treba dokazovati protipravnosti poseganj, ki jo vznemirjajo. Tožeča stranka pa je poskušala z ugotovitveno tožbo prevzeti dokazno breme tudi za to, za kar pa seveda nima pravnega interesa. Če namreč toženci trdijo, da so upravičeni do ravnanj, ki vznemirjajo lastnika nepremičnine, morajo pravico, ki jih na to pooblašča, dokazati.
SPZ člen 99, 212, 212/2, 223, 223-1, 223-2. ZTLR člen 58, 58/1. ZPP člen 261, 261/2.
stvarne pravice – služnost – varstvo služnosti – zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice – konfesorna tožba – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti – vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pisanj – vabilo na zaslišanje – osebno vročanje – vročanje preko pooblaščenca
Dokazna ocena glede poseganja v služnostno pravico.
ZD člen 78, 78/3, 84, 84/1, 221, 221/1. ZDen člen 67, 67/3, 74, 74/1, 78, 80, 81, 82. op. št. 1 Tako Karel Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, str. 88, UL RS, Ljubljana 2005.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – upravičenec do denacionalizacije - vezanost na denacionalizacijsko odločbo – dodaten sklep po dedovanju - razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju – izvedba novega zapuščinskega postopka – dediči denacionaliziranega premoženja – dedni dogovor - oporočno dedovanje – zakonito dedovanje – veljavnost oporočnega razpolaganja – oporočno razpolaganje s kasneje nacionaliziranim premoženjem - izvršljivost oporoke - določljivost oporočnih določil – določljivost dediča
Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je po njem že bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar pa v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, izpelje sodišče glede tega premoženja nov zapuščinski postopek (člen 74/1 v zvezi s členom 67/3 Zden).
Posebno pravilo iz prvega odstavka 74. člena ZDen ne pride v poštev (in se uporabi splošno pravilo ZD iz 221/1 člena) le takrat, če ni bilo niti oporočnih razpolaganj niti dednih izjav niti dednopravnih pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065032
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 174/2, 200, 200/1, 206, 206/1. ZPP člen 154, 154/2, 325, 325/1, 339/2-14, 354, 354/1.
povzročitev škode – nesreča pri delu – podlage za odškodninsko odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odškodninska odgovornost – pogodba o zavarovanju odgovornosti – škoda – premoženjska škoda - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – višina odškodnine – zavarovalnina – upoštevanje izplačane zavarovalnine pri prisoji odškodnine
V sodbi manjkajo razlogi o tem, zakaj za nesrečo odgovarjala druga in tretja toženka in zakaj je njuna odgovornost solidarna.
pravica do združevanja – omejevanje ustavno zajamčenih pravic – izključitev iz kluba – sodno varstvo pravic - procesnopravna jamstva – pravica do obrambe – vabilo
Ker je predmet varstva ustavno zajamčena pravica do združevanja, je treba obstoj pogojev za njeno omejevanje presojati z upoštevanjem procesnopravnih standardov. Njihovega zniževanja ni mogoče opravičevati s poenostavljenimi društvenimi postopkovnimi pravili.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0065013
SZ-1 člen 91, 109, 193, 193/1. SZ člen 150. ZPP člen 108, 108/2, 182, 182/3.
najemna pogodba – tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ
V spornem primeru ne gre za stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, in zato ni sprejemljiva interpretacija prvostopnega sodišča, ki predstavlja nosilni argument izpodbijane sodbe, po katerem ni mogoče prenašati privilegija neprofitne najemnine tudi na ožje družinske člane bivšega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju oziroma najemnika stanovanja, ki je kot bivši imetnik sklenil najemno pogodbo po določbah SZ. Lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev glede razmerja med najemniki in najemodajalci je razumen razlog za razlikovanje pravnih položajev najemnikov v denacionaliziranih in nedenacionaliziranih stanovanjih. V konkretnem primeru pa je lastnica stanovanja država, pri kateri je treba izpostaviti tudi njeno socialno funkcijo. Njen lastninski položaj oziroma status titularja lastninske pravice je treba zato obravnavati drugače kot položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov, katerim je bilo vrnjeno v krivičnih postopkih podržavljeno premoženje. Še nadalje vztrajanje pri razmerjih, ki izvotljujejo lastninsko pravico ponovnih lastnikov denacionaliziranih stanovanj oziroma njihovih pravnih naslednikov, bi bilo nepravično. Zato njihove ponovno pridobljene pravice ni mogoče omejevati oziroma obremenjevati z najemnino, ki ne zagotavlja uresničevanja lastninskih upravičenj v polni meri, upoštevaje tudi, da so vrnjena stanovanja že tako ali tako prisilno – po sili zakona - obremenjena z zatečenimi najemnimi razmerji, izhajajočimi iz pravic bivših imetnikov stanovanjske pravice do sklenitve najemnih pogodb. Drugačna pa je situacija v konkretnem primeru. Ker je sodišče prve stopnje obravnavalo stanovanje tožene stranke enako, kot če bi šlo za denacionalizirano stanovanje, je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 109. člena novega SZ-1 in določbo 150. člena SZ.
V skladu z določbo 109. člena SZ-1, ki se upoštevaje določbo 1. odstavka 193 člena SZ-1, uporablja v tej pravdi, ki se je začela po uveljavitvi zakona, mora po smrti najemnika stanovanja lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji tudi z enim od ožjih družinskih članov in ne le z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti. Za iste pogoje pa se nedvomno šteje tudi višina oziroma vrsta najemnine (primerjaj določbo 91. člena SZ-1, ki določa, kaj so bistvene sestavine najemne pogodbe). V konkretnem primeru predmetno stanovanje ni izgubilo statusa neprofitnega stanovanja. Zato pritožnici, upoštevaje cit. zakonske določbe, pripada najemna pogodba za neprofitno najemnino, torej najemnino, kot je bila določena že v skladu z metodologijo iz cit. določbe 150. člena SZ.
zastaranje odškodninske terjatve pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi – začetek teka zastaralnega roka – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – odškodnina za tujo pomoč
Za vsako naslednjo vtoževano terjatev (pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi) teče novi zastaralni rok od dneva, ko je bil prejšnji spor končan ali kako drugače poravnan.
Pri nečisti denarni terjatvi je nastanek tožničine odškodninske denarne terjatve in s tem toženkine zamude vezan na čas, ko je tožnica izrazila svojo škodo v denarju oziroma ko je od toženke zahtevala plačilo te škode. Zato gredo tožnici zakonske zamudne obresti od teh zneskov šele od dneva, ko je zahtevala to plačilo od toženke.
Plačilo pomoči ni pogoj za prisojo odškodnine za tujo pomoč, za uveljavljanje tovrstnega odškodninskega zahtevka pa je aktivno legitimiran oškodovanec. Oškodovanec ima pravico tudi do stroškov tuje pomoči, ki mu jo nudijo sorodniki ali znanci, saj ni pomembno, ali jim je bil dolžan plačati to pomoč, ampak da mu je navedene osebe niso bile dolžne nuditi.
spori iz razmerij med starši in otroki – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – odločanje po prostem preudarku
Določba 413. člena ZPP, po kateri sodišče v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki o stroških postopka odloča po prostem preudarku, nalaga sodišču, da pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov upošteva vse okoliščine konkretnega primera, ne le uspeh v pravdi. Naloga sodišča je tudi, da prepreči, da bi zgolj zaradi priznanja pravdnih stroškov nastali nepotrebni spori, ki bi vplivali na razmerja med starši in otroki, ki so bila v postopku določena na podlagi sodne odločbe ali na podlagi sporazumnega dogovora pred CSD.
prekoračitev tožbenega zahtevka – vznemirjanje lastninske pravice
Sodišče ne more nuditi varstva lastninske pravice preko tožbenega zahtevka in obenem zaradi neutemeljenosti zahtevka tudi ne preko meja terase, ki ni v lasti tožnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062819
ZJSRS člen 21.č, 29. ZPP člen 13, 13/1.
povračilo izplačanih zneskov preživnine – pravica do nadomestila preživnine – nastanitev otroka v zavodu - predhodno vprašanje
Ker toženka ni sporočila, da sta bila otroka nastanjena v zavodu, kjer imata pretežno brezplačno oskrbo, je tožeča stranka toženki izplačevala nadomestilo, čeprav pravica do le-tega otrokom toženke ni pripadala, s čimer je izpolnjen zakonski dejanski stan, ki utemeljuje zahtevek tožeče stranke na podlagi 29. člena ZJSRS.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059233
OZ člen 33, 65, 190.
predpogodba – ara – odstop od predpogodbe – pravica zahtevati sklenitev pogodbe – neupravičena pridobitev
Če je bila ara dana ob sklenitvi predpogodbe, stranki, ki zahteva dvojno aro, ni potrebno odstopiti od predpogodbe, saj pravica zahtevati njeno izpolnitev preneha že na podlagi zakona z iztekom 6 mesečnega roka. Do dvojne are je upravičena le, če izkaže, da so razlogi za neizpolnitev predpogodbe na strani nasprotne stranke. Ta je lahko prejeto aro obdrži, če so razlogi za neizpolnitev predpogodbe na strani stranke, ki vračilo zahteva. Če nobena od stranki ni odgovorna za neizpolnitev predpogodbe, pa je stranka, ki je aro dala, upravičena do njenega vračila, saj je druga stranka aro prejela na podlagi, ki se pozneje ni uresničila.
Del Sporazuma o razveljavitvi menedžerske pogodbe, ki se nanaša na odpravnino, je potrebno obravnavati glede na 3. odstavek 515. člena ZGD-1, kot obligacijskopravni zahtevek, saj se nanaša korporacijskopravno pravico v zvezi z odpoklicem tožeče stranke kot poslovodje tožene stranke
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo nasprotovanje tožene stranke, da v sporazumu dogovorjeno obveznost predstavlja obveznost iz delovno poslovnega razmerja, pri izplačilu katere je morala kot izplačevalec odvesti prispevke za socialno varnost. Pravilno je ocenilo, da izraz „odpravnina“ v Sporazumu predstavlja le merilo za vrednost odškodnine, ki gre razrešenemu poslovodji kot korporacijskopravna pravica zaradi predčasne razrešitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021006
KZ člen 14, 50,196, 196/1, 196/4. ZKP člen 92, 92/2, 92/2/1-6, 95, 95/4, 98, 98/1, 372, 372/1, 383, 383/1, 391.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - pogoji za dejanje majhnega pomena – kdaj šteti dejanje kot družbeno manj pomembno dejanje
Zagovornik obdolženca uveljavlja kršitev kazenskega zakona, ko navaja, da bi bilo potrebno dejanje obdolženca šteti kot družbeno manj nevarno dejanje, saj je obdolženi mlajši polnoletnik nekaznovan, dejanje je storil zato, ker je bil zaljubljen, pa tudi posledic dejanja ni. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da z navedenim v bistvu zagovornik meri na kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ko meni, da bi bilo potrebno obdolženčevo dejanje oceniti kot dejanje majhnega pomena iz člena 14 KZ. Pritožba v tej smeri pa po oceni pritožbenega sodišča ne more biti uspešna.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - sprememba sodbe sodišča prve stopnje glede zža - odbitek revaloriziranega dela plačane odškodnine
Od tako odmerjene odškodnine je potrebo odšteti revalorizirano vrednost dne 04.09.2006 že izplačanega nespornega dela odškodnine v višini 1.150,30,00 EUR, ki na dan izdaje sodne odločbe znaša 1.259,58 EUR.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0059671
OZ člen 179. ZPP člen 350.
pravična denarna odškodnina – individualizacija odškodnine – izpodbijanje odmere odškodnine v pritožbi – konkretizacija pritožbenih razlogov – zakonske zamudne obresti – izpolnitveni rok za obveznosti iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti
Zamudne obresti so posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Do nje pride po 1. odstavku 299. člena OZ, če dolžnik obveznosti ne izpolni v roku, določenem za izpolnitev. Le-tega v konkretni zadevi določa Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (direktiva 2000/26/ES z dne 16. 5. 2000), prevzeta v naš pravni red s spremembami in dopolnitvami ZOZP leta 2005, in sicer gre za trimesečni rok. Zato drži pritožbena trditev o zgrešeni materialnopravni presoji odločitve sodišča prve stopnje o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti.
Bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Pri tem je treba izhajati iz določbe 2. odstavka 350. člena ZPP, v okvirih katere pritožbeno sodišče na pravilnost materialnopravne presoje pazi (po uradni dolžnosti – ex officio) le v okvirih pritožbenih razlogov.
odgovornost cestnega podjetja – odgovornost koncesionarja - odgovornost države - opustitev ravnanja – vzročna zveza pri opustitvi - direkcija za ceste
Cestno podjetje kot koncesionar ne odgovarja za opustitveno ravnanje. Splošni in abstraktni predpisi nalagajo dolžnost vzdrževanja, upravljanja, grajenja cest itd. v breme države, ki to nalogo opravlja preko Direkcije RS za ceste. Na strani države je zato podana tudi odškodninska odgovornost.
Kadar odškodninska odgovornost temelji na opustitvenem ravnanju oškodovanca, naravne (fizikalne) vzročne zveze ni. Pravnorelevantna vzročna zveza je zato umetno vzpostavljena s pomočjo teorije o ratio legis vzročnosti. To pa pomeni, da mora biti s splošnim in abstraktnim pravnim aktom subjektu naloženo dolžnostno ravnanje. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja lahko predstavlja podlago odškodninske odgovornosti. Poleg takšnega primera pa odškodninska odgovornost za opustitveno ravnanje obstaja izjemoma še tedaj, ko obveznost določenega ravnanja nedvomno izhaja iz temeljnih pravil človeške skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059220
OZ člen 243, 243/4.
pogodbena odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – dolžnost zmanjševanja škode – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Tožnikoma ni mogoče očitati, da stanovanja, glede katerega uveljavljata stvarne napake, nista dala v najem, s čemer bi zmanjšala nastalo škodo. Zaradi slabega stanja stanovanja (plesen) kot posledico napak pri gradnji sta se bila celo sama prisiljena izseliti, najemnikoma pa bi utegnila tudi odškodninsko odgovarjati.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065019
SZ člen 147, 155,156. SZ-1 člen 111. ZSR člen 16, 87.
tožba na izpraznitev stanovanja – stanovanjska pravica – pravica do uporabe stanovanja – stanovanjska najemna pogodba – sklenitev najemne pogodbe – preprečitev sklenitve najemne pogodbe – zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe – uporaba stanovanja brez pravne podlage
SZ imetnikom stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja ali zaščitenim uporabnikom res v nobeni določbi ni izrecno naložil, da morajo zahtevati sklenitev najemne pogodbe, je pa dejstvo, da so slednji to pravico po SZ (in s tem tudi pravico do uveljavljanja le-te v sodnem postopku) pridobili s potekom 6-mesečnega roka, to je z 19.4.1992. Ob presoji določb SZ v smeri dolžnosti imetnikov stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja ali zaščitenih uporabnikov, da zahtevajo sklenitev najemne pogodbe, je treba upoštevati, da je za sklenitev le-te potrebno sodelovanje obeh pogodbenikov, pri čemer je interes, da se najemno razmerje uredi, predvsem na strani bodočega najemnika, saj njegova pravica zastara, pravica lastnika, da zahteva izselitev pa ne, in da prehodnih določb SZ tudi ni mogoče razumeti tako, da bi bivši imetnik stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja (ali zaščiteni uporabnik) lahko v nedogled bival v stanovanju, ne da bi zahteval sklenitev najemne pogodbe. Tudi slednji mora vendarle pokazati določeno aktivnost in izraziti željo oziroma zahtevati sklenitev najemne pogodbe, če seveda želi na ta način zavarovati svoje pravice do stanovanja. Stališče toženca, da ima pravico bivati v spornem stanovanju, da pa ni dolžan ničesar storiti, da bi se uredil pravni status njegovega bivanja v tem stanovanju, je popolnoma nesprejemljivo.
Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo, zato stroškov upnikovega predloga za odlog ni mogoče kot potrebnih naložiti v plačilo dolžniku.