OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065009
ZGO člen 2. ZGJS člen 6. ZPP člen 7, 212, 339/2-8, 354, 354/1.
povzročitev škode – padec na poledenelem pločniku – odškodninska odgovornost – podlage za odškodninsko odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost izvajalca javne službe – neustavnost občinskih odlokov – zastaranje terjatve – ugovor zastaranja – pomanjkanje razlogov – uporaba predpravdnega izvedeniškega mnenja brez soglasja strank – kršitev kontradiktornost postopka – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb postopka – trditveno in dokazno breme – pravica do pritožbe
Ker sta se obe toženi stranki uprli uporabi izvedeniškega mnenja, pridobljenega pred pravdo, bi ga lahko sodišče upoštevalo zgolj kot del tožnikovih navedb. Na navedeno mnenje, ki ga je sodišče dejansko povzelo v podlago svoje odločitve, namreč toženi stranki nista mogli podati pripomb, ne zahtevati dopolnitve ali izvedencu postavljati vprašanja, s tem pa jima je bila odvzeta pravica do izjave v postopku.
Pritožbeno sodišče opozarja na enotno stališče sodne prakse glede zavezancev za plačilo odškodnin v tovrstnih primerih, in sicer, da odškodninsko odgovarja občina oziroma subjekt, kateremu je občina poverila izvajanje obvezne lokalne službe, ne pa posamezniki. Pri tem je treba morebitno odgovornost toženih strank presojati le po načelu krivdne odgovornosti in ne po načelu objektivne odgovornosti.
vrnitev v prejšnje stanje – napaka sodišča – opustitev vročitve vabila – pojasnila k navedbam v pritožbi – poizvedbe sodišča prve stopnje o zatrjevanih kršitvah
Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče (da ji ni vročilo vabila na narok), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je za odločitev o utemeljenosti pritožbe potrebno ugotoviti, ali je bila dejansko storjena napaka s strani sodišča oziroma pooblaščenih subjektov, ki so vročitev opravljali (ali obvestilo o prispeli pošiljki dejansko ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, kot to izhaja iz vročilnice), pritožbeno sodišče vrača zadevo sodišču prve stopnje s pozivom, da opravi potrebne poizvedbe ter poda pojasnila, ali so navedbe pritožnika resnične.
Pri odločanju o stikih je osnovno vodilo sledenje otrokovi koristi, vsebino tega pravnega standarda pa je potrebno konkretizirati tako z upoštevanjem osebnostnih značilnosti vseh vpletenih, kot tudi z oceno okoliščin in pogojev, v katerih otrok živi in tistih, ko preživlja čas z drugim od staršev.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – opustitev skrbnosti odvetnika
Kupčeva pravica zaradi pravnih napak načeloma ugasne po enem letu od dneva, ko je ta zvedel za pravico tretjega. Sodba Višjega sodišča je bila odvetnici tožnika vročena 20.12.1993, tedaj je začel teči enoletni rok za uveljavljanje pravic iz naslova pravne napake, ki se je konec leta 1994 tudi iztekel. Zato je pravilen zaključek, da je to datum domnevnega škodnega dogodka, saj po izteku leta 1994 tožnik v pravdi ne bi mogel več uspešno uveljavljati vračila kupnine zaradi zastaranja tožbenega zahtevka. To je torej trenutek, ko je tožniku zaradi zmotnega pravnega stališča njegove odvetnice nastala škoda.
ara - vračilo are - predpogodba - razlaga pogodbe - odgovornost za sklenitev pogodbe
Sodišče prve stopnje je vsebino predpogodbe presojalo skupaj s skico, ki je sestavni del predpogodbe, in zmotno interpretiralo, da so se stranke dogovorile, da imajo tožniki (kupci) dostop do svojih parcel po poti, parc. št. 77/363 k.o. L.. Iz izpovedbe priče D. M., moža prve tožnice, ki je pogodbo sestavil, izhaja, da se pred podpisom predpogodbe o načinu dostopa do parcel sploh niso pogovarjali. Iz vsebine sklenjene predpogodbe pa sledi, da sklica predstavlja le način delitve parcele na štiri dele. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno interpretiralo vsebino sklenjene predpogodbe (340. člen ZPP) in posledično zmotno uporabilo materialno pravo ter tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi določila 2. odstavka 65. člena OZ, vprašanje odgovornosti tožnikov za nesklenitev pogodbe sploh še ni bilo predmet obravnave pred sodiščem prve stopnje.
OZ člen 356, 356/1. ZDen člen 66, 66/3, 68. ZZK-1 člen 46, 46/2,148, 148/1, 148/1-3, 148/2, 150, 160, 160/1.
denacionalizacija – sklep upravnega organa – prepoved razpolaganja – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – zastaranje – pogoji za dovolitev vpisa – dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
Prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen ne predstavlja terjatve v smislu 1. odstavka 356. člena OZ, zato ni mogoče govoriti o njenem zastaranju.
Res je, da se je v času od izdaje sklepa do vpisa zemljiškoknjižno stanje spremenilo tako, da ni več vpisan imetnik pravice uporabe pač pa lastnik, vendar je to posledica zakonskih sprememb, po katerih ni več družbene lastnine in s tem imetništva pravice uporabe. Izpodbijani sklep se nanaša na G. T. kot dejanskega uporabnika, slednji pa je sedaj v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do ½. Gre torej za vprašanje, ali so podani pogoji za vpis po 2. odstavku 148. člena ZZK-1 in za vprašanje, ali je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Po stališču sodišča druge stopnje je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen zato, ker se navedeni sklep nanaša na G. T. in ker je v ZLNDL podan pravni temelj za spremembo družbene lastnine v lastninsko pravico.
IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI - ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058526
ZDavP-2 člen 96, 96/3, 113, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 375, 375/1.
seznam izvršilnih naslovov – zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov – prepoved obrestnih obresti - kapitalizirana glavnica – zavarovanje davkov
Po seznamu izvršilnih naslovov je upnik upravičen le do kapitalizirane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od navadne (t.j. nekapitalizirane) glavnice, ni pa upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti od t. i. kapitaliziranih obresti.
posest – izguba posesti – spor zaradi motenja posesti – rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti
V teku postopka zaradi motnja posesti je tožnica razširila zahtevek zaradi dodatnega motilnega ravnanja. Ker je to storila po izteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka, je ta del njenega zahtevka zavržen.
pravno nasledstvo izbrisane družbe – izstop družbenika
Datum pravnomočnosti sklepa o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra se sicer navaja kot datum izstopa njenih družbenikov, čeprav ne gre za klasičen izstop družbenika.
načelo kontradiktornosti - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja zavrnitev dokaznega predloga - dokazni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
S tem ko je sodišče vnaprej zavrnilo dokaz o bistvenem dejstvu, ki je bil jasno predlagan in ki bi, če bi uspel, lahko pomenil uspeh v sporu, je sodišče kršilo pravico do dokaza tožene stranke, saj mu je onemogočilo dokazovanje okoliščine, ki je bistvena za odločitev o tožbenem zahtevku.
dokazovanje – izvedenec – nasprotja v izvedeniškem mnenju – zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca
Sodišče bi moralo v skladu z 254. členom ZPP odpraviti nasprotja in pomanjkljivosti najprej z zaslišanjem izvedencev, ne pa, da je nekritično sledilo predlogom strank in po prvem najprej postavilo drugega, po drugem pa še tretjega izvedenca.
Toženec v odgovoru na tožbo priznanje, da nepremičnina sodi v skupno premoženje, na katerem tožnici sicer priznava vtoževani delež, pogojuje s tožničinim odkupom njegovega solastniškega deleža. Toženec torej ni pripoznal zahtevka, ob takšnem stališču toženca pa je bila tožba potrebna, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo 157. čl. ZPP.
Mesečni prihodki preživninskega zavezanca so 770,00 EUR, zakonite zastopnice 803,00 EUR, potrebe preživninskega upravičenca so 440,00 EUR, zato je ustrezna (zvišana) mesečna preživninska obveznost toženca v višini 220,00 EUR.
izostanek s prvega naroka - zamudna sodba – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odst. 282. člena ZPP, po katerem je zamudno sodbo mogoče izdati kljub vloženemu odgovoru na tožbo, če je toženec izostal s prvega naroka. Razveljavljena zakonska določba se tako ne uporablja več za razmerja, nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – spor o obstoju pravice pridobljene na izviren način
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Pritožnica se sklicuje na pridobitev lastninske pravice na deležu spornih nepremičnin z dedovanjem po pokojni materi. Pridobitev lastninske pravice z dedovanjem se uvršča med izvedene (derivativne), načine pridobitve lastninske pravice in ne med izvirne (originarne) načine.
ZD člen 163, 212, 212-1, 213, 213/4. ZPP člen 210, 210/3.
spor o premoženju, ki spada v zapuščino – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – mirovanje postopka – predlog za nadaljevanje postopka – domneva o umiku tožbe – sklep o umiku tožbe – učinki umika tožbe – ustavitev postopka
Če je tožba umaknjena, se šteje, kot da ni bila vložena. Umik tožbe odstrani vse njene učinke ex tunc.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0059217
ODZ paragraf 418. ZIZ člen 272.
gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - soglasje lastnika za gradnjo - verjetnost terjatve
Tožnik ni izkazal verjetnosti terjatve, saj niti ne zatrjuje, da je bil dobroverni graditelj, zato z gradnjo na tujem svetu ni mogel pridobiti lastninske pravice.
verjetnost terjatve - ločitveni upnik – postopek prisilne poravnave – pravni interes – nedopustnost pritožbe – glasovanje o prisilni poravnavi – pravica ločitvenega upnika do glasovanja o prisilni poravnavi
Upnik, ki ima prerekano terjatev zavarovano z ločitveno pravico v enaki višini, s pritožbo zoper sklep o priznanih in prerekanih terjatvah, ne more doseči pravice do glasovanja, ker ločitveni upniki ne glasujejo o prisilni poravnavi.
URS člen 2, 15, 15/1, 15/3, 23, 146. EKČP člen 6. ZST-1 člen 11, 21, 39.
taksna obveznost - dostop do sodišča - pravico do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - socialna država - neustavnost ZST-1 - prehodne določbe ZST-1
Zgolj s sprožitvijo postopka tožniki niso mogli utemeljeno pričakovati določene višine taks v kasnejšem morebitnem postopku, do katerega lahko pride ali pa ne. To bi pomenilo, da za že uvedene postopke zakonodajalec nikdar ne bi smel povišati taks. Ustavno sodišče je že presodilo, da ni ustavno sporna prehodna ureditev, ki bi nove takse uveljavila za vse postopke v teku, ne samo za na novo začete postopke.
Ko stranka vloži neko vlogo, se lahko utemeljeno zanese na taksno tarifo veljavno v času vložitve vloge. Zato zakonodajalec tarife ne sme povišati za že vložene vloge (za katere taksa še ni bila terjana). Gotovo pa ista logika ne more veljati za celoten postopek, vključujoč celo izredna pravna sredstva.
Za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči po uveljavitvi novega zakona, se uporablja nov zakon (ZST-1).
Toženec zatrjuje, da ni prejel tožbe in prilog, kar je tudi verjetnostno izkazal, saj v spisu ni potrdila o vročitvi (vročilnice), ki bi dokazovala, da so bila navedena pisanja vročena tožencu v skladu z določbami 132. – 149. člena ZPP.