zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba - subjektivni rok
Prvostopenjsko sodišče je začetek teka enoletnega subjektivnega roka za zastaranje pravice zahtevati zapuščino pravilno presojalo glede na okoliščine, ki se nanašajo na tožničino vednost o pravici, saj le-ta začne teči z nastopom subjektivnih okoliščin na strani dediča. Objektivni rok desetih let za vložitev dediščinske tožbe se sicer še ni iztekel, a je tožnica zamudila enoletni subjektivni zastaralni rok za vložitev te tožbe, saj je za obravnavano zadevo bistveno dejstvo, da je tožnica že v času zapuščinske obravnave dne 16.6.1998 vedela za obstoj pokojnikove oporoke, prav tako pa je vedela za (poštena) posestnika stvari zapuščine.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolniška odsotnost – potrdilo o zadržanosti z dela – nenadna in nepredvidljiva bolezen – pritožbene novote
Bolezen zakonitega zastopnika tožene stranke bi lahko bila opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar le v kolikor je ta bolezen nenadna in nepredvidljiva. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajala le, da se zakoniti zastopnik tožene stranke naroka ni udeležil zaradi bolniške odsotnosti, ki je trajala od 25.11. do 2.12.2009. Te trditve ne zadoščajo za ugotovitev opravičljivega razloga za zamudo. Prav tako pa tudi iz predloženega zdravniškega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen zakonitega zastopnika tožene stranke huda in nenadna in bi opravičevala izostanek z naroka.
gradbena pogodba – naročnik – pogodbena stranka – plačilo po začasnih situacijah – vsebina dogovora – jezikovna razlaga – drugačna vsebina dogovora od zapisanega – trditveno in dokazno breme
Pritožnica zmotno uporabo materialnega prava vidi v zatrjevano napačni presoji prvostopnega sodišča, da dokazno breme o tem, da je imel Sporazum drugačno vsebino od dobesednega pomena, bremeni tožečo stranko. S Sporazumom sta se oba investitorja za „izvedena dela na objektu R.“ ter za škarpo v Š. zavezala plačati 40.000,00 DEM. Iz tega zapisa sledi, da se“ izvedena dela nanašajo na vsa dela, ne le na dela do III. gradbene faze, kot je določala prva pogodba med prvim investitorjem A. Č. in tožečo stranko. Zgolj dejstvo, da tožena stranka zanika sklenitev tudi z njene strani podpisane pogodbe za več dela, ki so bila nesporno opravljena, ne opravičuje prenosa dokaznega bremena za trditve, da se medsebojni Sporazum ne nanaša tudi na dela, izvedena po pogodbi, na toženo stranko. Drugačno tolmačenje Sporazuma, kot izhaja iz njegove vsebine, bi bilo tožeči stranki v prid. Zato je ona tista, ki mora to drugačno vsebino dokazati. Po določilu 1. odst. 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, ki so njej v prid. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da bi tožeča stranka, če je ob podpisu Sporazuma imela v mislih, da prenehajo obveznosti zgolj po prvi pogodbi, morala izpodbijati sklenjeni Sporazum.
ZDSS-1 člen 58, 63, 63/1, 81, 81/1, 81/2. ZPIZ-1 člen 65, 65/1, 65/2.
obseg sodne presoje - vzrok invalidnosti
Ker je obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan (in tudi omejen) na dejansko stanje, podano do izdaje dokončne odločbe toženca, je vzrok invalidnosti pri tožniku, pri katerem je poklicna vibracijska bolezen nedvomno obstajala že v času do dokončne odločbe, kljub temu da je bila diagnosticirana šele po njeni dokončnosti, poklicna bolezen,
ZPP člen 116, 214/1, 154/1. OT tarifna številka 19-4, 20-3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje – napaka administrativnega osebja – skrbnost odvetnika pri organizaciji dela pisarne – neprerekana dejstva – priznana dejstva - pravdni stroški v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje
Napaka tajnice, zaposlene v odvetniški pisarni, pri vpisu ure razpisanega naroka v obravnavanem primeru ne predstavlja opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sklicevanje na komentar 116. člena ZPP dr. Aleša Galiča na strani 483 ni upoštevno. Teoretičnih pogledov in stališč nemške sodne prakse ni možno nekritično razlagati in uporabiti, kot to razume tožeča stranka, saj bi bilo na ta način omogočeno, da odvetnik lastne napake preprosto prevali na zaposlene v svoji pisarni. Odvetnik je tisti, ki mora delo v svoji pisarni organizirati tako, da pri njem ne prihaja do napak oziroma zamud. Prav gotovo ni sprejemljivo, da odvetnik, ki je v obravnavanem primeru osebno iz rok stranke dne 17.6. 2009 prejel dokumentacijo in sprejel pooblastilo, administrativnemu osebju poveri spremljanje razporeda narokov, pri tem pa nikoli ne vpogleda njemu osebno izročenega vabila na narok za glavno obravnavo. Odvetnik se mora seznaniti s celotnim procesnim gradivom, torej tudi z vabilom za narok za glavno obravnavo. Odgovornosti za seznanitev z razpisom naroka tako ne more prevaliti na administrativno osebje in trditi, da je do napake prišlo po krivdi administrativnega osebja.
Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, sicer je vloga nepopolna. Sodišču pred zavrženjem nepopolne vloge, če jo je vložil odvetnik, stranke ni treba pozivati na dopolnitev.
poziv na predložitev pooblastila – odobritev opravljenih pravdnih dejanj – poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge – zmotna presoja procesnih dejstev
Sklep z dne 19.10.2009, s katerim je sodišče pozvalo tožečo stranko, naj predloži pooblastilo odvetnika za zastopanje in še en izvod odgovora na ugovor z dne 29.5.2009, je pooblaščenec tožeče stranke, kot dokazuje sodišču vrnjena povratnica, pripeta k list. št. 26, prejel dne 21.10.2009. K pritožbi je predložil fotokopirano pooblastilo z dne 18.3.2009 ter izvod odgovora na ugovor z dne 29.5.2009 in potrdilo pošte, iz katerega je razvidno, da je obe listini priporočeno poslal na Okrožno sodišče v Ljubljani iz Kočevja dne 22.10.2009 ob 16.56 uri. Ker je s tem po oceni pritožbenega sodišča dokazal, da je pozivu prvostopnega sodišča iz sklepa z dne 19.10.2009 sledil, je izpodbijani sklep oprt na zmotno presojo procesnih dejstev.
Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, se plačilni nalog izda in vroči kršitelju takoj na kraju samem. Če kršitelj noče sprejeti plačilnega naloga brez zakonitega razloga, se šteje vročitev za opravljeno, pooblaščena uradna oseba pa na plačilni nalog zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema pisanja ter kraj, kjer se plačilni nalog pusti.
ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZVZZ člen 81, 82.
izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca
Nestrinjanje tožnice z ugotovitvami izvedenskega mnenja, brez ugotovljenih nasprotij ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju, ob tem, da je pisno izvedensko mnenje, še posebej pa ustno podani odgovori izvedenca, jasno in izčrpno in skladno z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo in oceno imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije, ni zadosten in zakonit razlog za postavitev novega izvedenca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana zaradi zaprtja poslovalnice v Kranju, ni zakonita, saj je tožena stranka, preden je tožnico napotila na delo v to poslovalnico, vedela, da bo zaradi upada prodaje in slabega poslovanja poslovalnico zaprla in vsem zaposlenim odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
pojasnilna dolžnost sodišča – dolžnost poučevanja strank – razpravno načelo – dolžnost poučevanja prava nevešče stranke – obseg pojasnilne dolžnosti sodišča – procesne pravice – materialnopravna vprašanja – načelo nepristranosti in objektivnosti sojenja – materialnoprocesno vodstvo – kršitev materialnoprocesnega vodstva – prekluzija – pritožbene novote – vročanje – fikcija vročitve
Kršitev pojasnilne dolžnosti sodišča v konkretnem primeru ni podana. Pri določitvi meje, do kod sega dolžnost poučevanja strank, je potrebno upoštevati določbo 7. člena ZPP, ki glede zbiranja procesnega gradiva določa razpravno načelo. Čeprav zakon sodišču nalaga dolžnost poučevanja prava nevešče stranke, ostaja stranka tisti subjekt, ki mora priskrbeti procesno gradivo, to je navesti pravnorelevatna dejstva in predlagati dokaze. Vprašanje, kdo nosi dokazno breme, je materialno pravne narave ter ni zajeto v pojasnilni dolžnosti sodišča, ki se nanaša zgolj na pravice procesne narave.
Če bi sodišču naložili dolžnost, kot jo opredeljuje tožena stranka v pritožbi, bi s tem združili funkcijo sojenja in dajanja pravne pomoči, kar bi pod vprašaj postavilo objektivnost sojenja.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti – kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu – neprištevnost storilca
Navaja, da je v predmetni zadevi obravnavano kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, zaradi storitve takšnega kaznivega dejanja pa storilcu ni mogoče izreči varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po prvem odstavku 64. člena KZ, saj ne gre za hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje. Pritožba, ko navaja, da storilcu kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (oziroma glede na neprištevnost storilca dejanja, ki ima znake tega kaznivega dejanja, kot v obravnavanem primeru), tega ukrepa ni mogoče izreči, nima prav.
ZFPPIPP člen 443/1, 443/3-2, 444, 444/4, 444/5. ZPP člen 343/3.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – aktivna legitimacija za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Po določilu 444. člena ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije niso družbeniki tisti, ki pridobijo aktivno legitimacijo za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Pač pa lahko upniki likvidirane družbe predlagajo začetek stečajnega postopka. Če tega ne storijo, sodišče tožbo zavrže (4. in 5. odstavek). To možnost bi na podlagi določbe 2. alineje 2. točke 3. odstavka 443. člena člena istega zakona imela tudi pritožnica, vendar le, če bi zatrjevala, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu 1. odstavka 443. člena ZFPPIPP.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066557
ZP-1 člen 22, 22/3, 26, 26/6, 46, 46/2, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 148, 148/2, 189, 189/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – omilitev sankcij – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pomote v pisavi – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
Ker gre za seštevek kazenskih točk, uporaba omilitvenih določil ni možna.
Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je namenjen le imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.
Napačna navedba, da je storilec kazenske točke pridobil kot voznik motornih vozil kategorije A, na seštevek kazenskih točk in s tem posledico – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima vpliva. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec pridobil kazenske točke, je pomembno le pri ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja.
prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja – podredni zahtevek – eventualni zahtevek – smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo dogovorjenega avtorskega honorarja, povečanega za civilno kazen na podlagi 3. odstavka 168. člena ZASP, ter posledično uveljavlja prepovedni in odstranitveni zahtevek zaradi namerne kršitve avtorskih pravic, podrejeno pa uveljavlja zahtevek za plačilo odškodnine na temelju kršitve izključnih avtorskih pravic, patenta in dejanj nelojalne konkurence. Podrejeni zahtevek je postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen, kar je dopustno glede na 3. odstavek 182. člena ZPP. V primeru uveljavljanja podrejenega zahtevka sodišče o njem odloči le, če ne ugodi primarnemu zahtevku, sicer pa se v eventualni zahtevek sploh ne sme spuščati, saj je to v nasprotju za načelom dispozitivnosti.
Ničnost patenta v predmetni zadevi zaenkrat ne predstavlja predhodnega vprašanja, saj mora sodišče najprej odločati o primarnem zahtevku, zato pogoji za prekinitev postopka še niso podani.
Odločitev sodišča prve stopnje, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in smotrnosti postopka. Sodišče mora pri odločanju o prekinitvi postopka iz razloga po 1. točki 1. odstavka 206. člena ZPP izhajati iz načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pri tem upoštevati pravice strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Glede na dejstvo, da je bila tožba v predmetnem postopku vložena že pred več kot tremi leti, postopek za ugotovitev ničnosti patenta pa se je pričel šele 2.6.2009, je čakanje na pravnomočno odločitev v zadevi ničnosti patenta v obravnavanem primeru nesmotrno.
Zamuda dolžnika in odmera odškodnine med seboj ne moreta biti povezani. To povezavo je umetno ustvarila sodna praksa, bila pa je nujna zaradi nenormalnih gospodarskih razmer, kar sedaj ni več primer. Trenutek, ko pride dolžnik v zamudo, je danes lahko in mora biti odvisen le od ravnanja strank. Odškodnina se sicer odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, vendar zapade v trenutku njenega nastanka, dolžnik pa je v zamudi z njenim izplačilom najkasneje takrat, ko ga oškodovanec pozove k plačilu.
odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari - pravno relevantna škoda - popolna odškodnina
Tožeča stranka je tudi v kontekstu zatrjevanega nastanka škode navajala, da tožena stranka neupravičeno uporablja pomol (in da ga zato sama ne more uporabljati za popravilo ladij). Gre torej za nemožnost uporabe stvari, ki je lahko posledica kršitve pogodbe oziroma dogovora (če bi sporni pomol lahko uporabljala, bi drugim naročnikom popravljala ladje – kar je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji zatrjevala – oziroma zaračunavala uporabo priveza). Takšno zmanjšanje premoženja bi za tožečo stranko lahko predstavljalo škodo, saj se zasleduje princip vzpostavitve takšnega premoženjskega položaja oškodovanca, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja (169. čl. OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004382
SPZ člen 108. OZ člen 51, 51/3.
etažna lastnina - sporazum - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - solastnina - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - stroški - pogodbena volja strank - nepravdni postopek
Običajno krijeta stroške ureditve etažne lastnine solastnika v skladu s solastninskim deležem. Takšno je tudi pravilo, če se stranki ne moreta sporazumno dogovoriti za preoblikovanje solastnine v etažno lastnino in se to ureja v nepravdnem postopku. Vendar je v konkretnem primeru bila etažna lastnina dogovorjena v sporazumu, zato je odločilna pogodbena volja strank, ki sta sporazum o oblikovanju etažne lastnine sklepali. Stranke so načelno proste pri določitvi pogodbene vsebine. Primerjava z nepravdnim postopkom zato v tem sporu ni primerna.
IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI - ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058526
ZDavP-2 člen 96, 96/3, 113, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 375, 375/1.
seznam izvršilnih naslovov – zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov – prepoved obrestnih obresti - kapitalizirana glavnica – zavarovanje davkov
Po seznamu izvršilnih naslovov je upnik upravičen le do kapitalizirane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od navadne (t.j. nekapitalizirane) glavnice, ni pa upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti od t. i. kapitaliziranih obresti.