ZPP člen 18, 18/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000
o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah1 člen 6, 6/1, 6/1-1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/1, 8/1-b.
pristojnost slovenskega sodišča - uredba sveta (ES) 44/2001 - prevod listin - uredba sveta (ES) 1348/2000
Če ima tožena stranka prebivališče v tujini (ES), je v primeru, da je toženih več oseb, slovensko sodišče pristojno, če so tožbeni zahtevki med seboj povezani. Določbe ZPP o sosporništvu se lahko uporabljajo samo v sporih med domačimi osebami. V sporih, ko je tožen nekdo iz države Evropske skupnosti, so za odločitev o pristojnosti uporabljajo določbe Uredbe.
pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje oceni izpovedi prič, kakor tudi oceni zapisnika o poškodbi, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj z njimi napada ugotovljeno dejanske stanje.
ZDSS-1 člen 58, 62, 62/1, 63. ZPP člen 213. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
dokončna odločba – obseg sodne presoje
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe toženca je v socialnem sporu potrebno upoštevati tudi zdravstveno dokumentacijo, izdano po dokončnosti odločbe toženca, če izkazuje stanje do njene dokončnosti.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1.
spor majhne vrednosti – pravdni stroški – priča – izgubljeni zaslužek – nadomestilo plače
Izgubljeno nadomestilo plače ni enako znesku, ki ga družba prejme za storitve, ki bi jih na trgu zanjo opravila ta priča. Pravilnik namreč ne govori o izgubljenem zaslužku družbe, v kateri ta priča dela, temveč o nadomestilu plače, ki bi jo prejela priča, v kolikor ne bi bila odsotna z dela zaradi zaslišanja na sodišču.
V kolikor sodišče odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru pravde, so del teh pravdnih stroškov tudi stroški v zvezi s predlogom in odločitvijo o začasni odredbi. To pomeni, da je odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo odvisna od končnega uspeha strank v pravdi in se zato o njih lahko odloči, ko je ta znan.
ZDR/90 člen 33, 35, 36.a. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 17.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – nujni operativni razlogi – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro
Tožnik izpita za varnostnika ni imel, tako da dela varnostnika ni smel opravljati. Iz tega razloga ga tožena stranka pri izbiri presežnega delavca utemeljeno ni primerjala z ostalimi delavci, ki so delo varnostnika opravljali.
Prvi toženec je od trenutka, ko je bil proglašen za dediča, oziroma od pravnomočnosti delnega sklepa o dedovanju, odgovoren tudi za zapustnikove dolgove.
Ko je tožba vložena v pravdnem postopku že proti dediču glede dolga zapustnika, mora dedič že v pravdnem postopku uveljaviti omejitev odgovornosti. Ko je zapuščinski postopek že končan, je potrebno v okviru dokaznega bremena dokazati tudi višino vrednosti dednega deleža.
sodba na podlagi odpovedi – upravičeni razlog za izostanek – pristop na sodišče
Ali so izpolnjeni pogoji za uporabo sankcije, zlasti tako hude, kot jo predpisuje 1. odstavek 282. člena ZPP, je potrebno presojati restriktivno. Glede na opisane dejanske ugotovitve je sicer pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožnica ob oklicu ni vstopila v razpravno dvorano, vendar pa je nedvomno na sodišče prišla. Odločitev, da v razpravno dvorano ni vstopila iz neupravičenih razlogov, pa je po oceni pritožbenega sodišča glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje prestroga.
Zamudna sodba temelji na določbi 2. odstavka 282. člena ZPP, katero pa je Ustavno sodišče RS razveljavilo. To pomeni, da ni podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP za izdajo obravnavane zamudne sodbe, čeprav je ta določba bila po ustavnem sodišču razveljavljena že po izdaji te sodbe. Po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču se namreč zakon ali njegov del, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začel učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
pretrganje zastaranja – razširitev tožbe na novega toženca v drugem pravdnem postopku – naknadno sosporništvo na pasivni strani – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
Razširitev tožbe na novega toženca je v primerih naknadnega sosporništva na pasivni strani odvisna izključno od privolitve novega toženca. Njegove privolitve sodišče ne more nadomestiti. Zato izdaja posebnega sklepa sodišča v primeru naknadnega sosporništva o dopustnosti oziroma nedopustnosti subjektivne spremembe tožbe, ni potrebna. Tudi če bi šteli vlogo tožnika za razširitev tožbe na novega toženca kot upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila njegova terjatev, to dejanje zastaranja ni pretrgalo, ker je bila upnikova zahteva za razširitev tožbe na sedanjo toženo stranko zavrnjena najkasneje tedaj, ko sedanja tožena stranka v razširitev tožbe nanjo ni privolila.
Določbe 361. člena ZOR velja tudi za presojo zastaranja terjatve, ki izvira iz poslovne odškodninske odgovornosti, zato ni pomembna le okoliščina o nastanku škodnega dogodka (kršitvi pogodbe), pač pa tudi okoliščina, kdaj je oškodovancu škoda nastala. Šele tedaj je namreč terjatev dospela, oškodovanec pa ima pravico terjati izpolnitev obveznosti.
ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 7/6, 15, 58, 58/1, 157, 157/1, 178, 178/2, 276, 276/2. ZOdv člen 1, 1/2, 22, 22/1. ZUstS člen 48. ZST člen 3. ZMEPIZ člen 2, 2/3, 8, 8/1-21, 23, 23/3.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – krajši delovni čas
Tožnica, ki opravlja odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa, je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključena za polovični delovni čas in izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima skladno z načelom enakosti pravico do delne (starostne) pokojnine.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 275, 275/1, 275/3, 411. ZPIZ člen 39, 40, 40/1, 40/3, 40/4. OZ člen 190, 190/1, 194. ZUP člen 11, 113, 113/2, 116, 116/1. ZdavP-1 člen 58, 58/3. ZdavP-2 člen 97, 125, 125/4. Pravilnik o stroških upravnega postopka člen 4, 4/1.
preplačilo – vrnitev preplačila
Tožnica, ki ji je toženec ob izpolnitvi starostnega pogoja s pravnomočno odločbo odmeril predčasno pokojnino brez zmanjšanja, nato pa je od toženca zaradi napačnega vnosa obdobja prejela nakazilo zneska, ki je v očitnem nasprotju z odmerjeno višino pokojnine po pravnomočnih odločbah, je bila na škodo toženca obogatena brez pravnega temelja, zato je dolžna to preplačilo na podlagi odločb o vrnitvi preplačila vrniti tožencu.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi
Dejstvo je, da je zapustnica v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica obravnavanih nepremičnin in pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastništvo, je manj verjetno, kot pravica tistega, ki vztraja pri lastništvu po podatkih zemljiške knjige. Da je lastnik tisti, ki je v zemljiški knjigi kot tak vknjižen, je zakonska domneva in tisti, ki takšnemu lastništvu oporeka, je to dejstvo dolžan dokazati.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze
Tožnikova odklonitev tretje operacije ni podaljšala, kvečjemu skrajšala zdravljenje, v ničemer tudi ni vplivala na večji obseg posledic, kot so sicer nastale pri tožniku. Tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k obsegu škode oziroma povečal obseg škode zato, ker je ponoči v spanju z roko udaril ob trd predmet, zaradi česar je prišlo do ponovnega manjšega premika zloma. Zlasti pa tožnik ni prekinil vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženca in škodo, ki jo je utrpel, glede posledic tretje poškodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057438
ZPP člen 212, 458.
obratovalni stroški – stroški upravljanja – ključ delitve stroškov – trditvena podlaga – spor majhne vrednosti – neupravičena obogatitev
Tožeča stranka ni opredelila, na kakšni podlagi je določila ključ delitve stroškov, ki ga je upoštevala pri obračunu terjatve za toženca v spornem obdobju, torej s tem ni opredelila zatrjevanega okoriščenja. Kljub toženčevemu priznanju, da dela stroškov ni poravnal, pa v tem delu ni mogoče preizkusiti utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj trditvena podlaga tožeče stranke ne zadošča za preizkus spornega ključa delitve stroškov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo petih voznikov tovornih vozil, je tožena stranka ravnala zakonito, ko je opravila izbiro med zaposlenimi delavci in sicer tako med tistimi, ki so bili zaposleni za določen čas, kot med tistimi, ki so bili zaposleni za nedoločen čas. Ker je šlo za manjše število delavcev, po delu katerih je prenehala potreba, je bila izbira le-teh prepuščena delodajalcu, saj ZDR za take primere ne določa posebnih kriterijev, niti ne določa, da imajo delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prednost, da obdržijo zaposlitev, pred delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.