ZDR/90 člen 33, 35, 36.a. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 17.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – nujni operativni razlogi – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro
Tožnik izpita za varnostnika ni imel, tako da dela varnostnika ni smel opravljati. Iz tega razloga ga tožena stranka pri izbiri presežnega delavca utemeljeno ni primerjala z ostalimi delavci, ki so delo varnostnika opravljali.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze
Tožnikova odklonitev tretje operacije ni podaljšala, kvečjemu skrajšala zdravljenje, v ničemer tudi ni vplivala na večji obseg posledic, kot so sicer nastale pri tožniku. Tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k obsegu škode oziroma povečal obseg škode zato, ker je ponoči v spanju z roko udaril ob trd predmet, zaradi česar je prišlo do ponovnega manjšega premika zloma. Zlasti pa tožnik ni prekinil vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženca in škodo, ki jo je utrpel, glede posledic tretje poškodbe.
ZPP člen 18, 18/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000
o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah1 člen 6, 6/1, 6/1-1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/1, 8/1-b.
pristojnost slovenskega sodišča - uredba sveta (ES) 44/2001 - prevod listin - uredba sveta (ES) 1348/2000
Če ima tožena stranka prebivališče v tujini (ES), je v primeru, da je toženih več oseb, slovensko sodišče pristojno, če so tožbeni zahtevki med seboj povezani. Določbe ZPP o sosporništvu se lahko uporabljajo samo v sporih med domačimi osebami. V sporih, ko je tožen nekdo iz države Evropske skupnosti, so za odločitev o pristojnosti uporabljajo določbe Uredbe.
V primeru očitane opustitve je praviloma potrebno najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek škodnega dogodka. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja ali kršitev pravil stroke ali običajev lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo, ni bil vezan na vsebino prijave, ki jo je dala tožena stranka (upravnik) oziroma ga zaključki in ugotovitve tožene stranke niso odvezovale obveznosti, da pred izdajo odločbe pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje. Za delo (morebitne opustitve v smislu pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja) inšpekcijskega organa tožena stranka ne more biti odgovorna, niti ji seveda ni mogoče očitati, da bi morala in mogla računati na to, da inšpekcijski organ svojega dela ne bo opravil tako kot mu to nalaga zakon, kar je dejansko bistvo očitka, ki ga je na toženo stranko naslovilo sodišče prve stopnje.
Tožena stranka kot gospodarska družba že dalj časa ni poslovala, edini zaposleni pa je bil tožnik. Zaradi tega je po njegovi razrešitvi kot direktorja postalo njegovo delo trajno nepotrebno in sicer za več kot šest mesecev. Ker tožniku ni bilo mogoče trajno zagotoviti drugega dela, mu je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki po dokončnosti sklepa o ugotovitvi trajnega prenehanje potrebe po njegovem delu.
ZPIZ-1 člen 15, 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 61, 67. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 2, 2/1.
vezanost na tožbeni zahtevek - pravice na podlagi invalidnosti
Ker socialno sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik izrecno uveljavljal razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, ob ugotovitvi, da pri njem ni podana popolna izguba delovne zmožnosti oziroma je še podana preostala delovna zmožnost, saj je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami v polnem delovnem času, neutemeljen.
pravdni stroški – umik tožbe – obrazložitev sklepa o stroških - neobrazloženost odločitve o stroških
Po stališču sodne takse in teorije mora odločitvi o pravdnih stroških slediti razumna obrazložitev. Sklicevanje na tisto določilo ZPP, ki predstavlja podlago za presojo o tem, katero stranko bremenijo pravdni stroški nasprotne stranke, ni razumna odločitev. To toliko bolj, ker držijo pritožbene trditve, da spada predmetni spor glede na vrednost spornega predmeta pod razpon 700 točk odvetniške tarife. To pomeni, da bo v novem postopku sodišče prve stopnje moralo tehtno presoditi, do katerih stroškov in v kolikšni višini glede na vrednost spornega predmeta je tožena stranka upravičena in to svojo presojo tudi primerno obrazložiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057438
ZPP člen 212, 458.
obratovalni stroški – stroški upravljanja – ključ delitve stroškov – trditvena podlaga – spor majhne vrednosti – neupravičena obogatitev
Tožeča stranka ni opredelila, na kakšni podlagi je določila ključ delitve stroškov, ki ga je upoštevala pri obračunu terjatve za toženca v spornem obdobju, torej s tem ni opredelila zatrjevanega okoriščenja. Kljub toženčevemu priznanju, da dela stroškov ni poravnal, pa v tem delu ni mogoče preizkusiti utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj trditvena podlaga tožeče stranke ne zadošča za preizkus spornega ključa delitve stroškov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo petih voznikov tovornih vozil, je tožena stranka ravnala zakonito, ko je opravila izbiro med zaposlenimi delavci in sicer tako med tistimi, ki so bili zaposleni za določen čas, kot med tistimi, ki so bili zaposleni za nedoločen čas. Ker je šlo za manjše število delavcev, po delu katerih je prenehala potreba, je bila izbira le-teh prepuščena delodajalcu, saj ZDR za take primere ne določa posebnih kriterijev, niti ne določa, da imajo delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prednost, da obdržijo zaposlitev, pred delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
O oprostitvi plačila sodnih taks odloči sodišče na predlog stranke. Tožnik takega predloga sploh ni dal, temveč je pooblaščenec po prejemu opomina vložil le izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna - ne samo iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje, temveč tudi zaradi tega, ker pooblaščenec ustreznega predloga za taksno oprostitev sploh ni vložil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0056269
ZZK-1 člen 8, 148, 148/1, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10, 23, 49, 49/2.
izbrisna tožba – dobra vera – skupni lastniki – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Toženka se ne more sklicevati na dobro vero v zvezi s pooblastilom tretje osebe, kajti v zemljiški knjigi so bili vknjiženi skupni lastniki in le z njimi bi lahko sklepala kupno pogodbo.
ZPP člen 324/4, 328, 354/1, 496/1. ZGS člen 6/2, 6/3.
popravni sklep – vsebina popravnega sklepa – odprava nasprotij med izrekom in obrazložitvijo – članarina GZS – javna dajatev – obvezno članstvo v zbornici
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo in bi bilo zato potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Ker pa je odločitev prvostopnega sodišča, razvidna iz obrazložitve sodbe, izdelane po 4. odst. 324.člena ZPP, pravilna in bi pritožbeno sodišče, četudi bi razveljavilo izpodbijani sklep in s tem ponovno vzpostavilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, le-to po pooblastilu iz 1. odst. 354.člena ZPP odpravilo tako, da bi izrek izpodbijane sodbe spremenilo iz zavrnilnega v obsodilnega, kar pa je storilo že prvostopno sodišče, izpodbijanega sklepa ni razveljavilo in je pritožbo tožene stranke zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo.
S članarino se zbirajo sredstva za delo GZS. Ker je bila GZS oseba javnega prava, ki je bila ustanovljena zaradi opravljanja določenih nalog v javnem interestu in ker se je financirala s članskih prispevkom, je imel le-ta (članarina) zaradi obveznega članstva v zbornici naravo javne dajatve. Obvezno članstvo v GZS in s tem povezano plačevanje članarine naj bi narekoval tisti del njene dejavnosti, ki se nanaša na partnerstvo državi pri predlaganju zakonov in drugih aktov s področja gospodarskega sistema in ekonomske politike, partnerstvo sindikatom ter nekatere druge naloge, ki se opravljajo le v interesu celotnega gospodarstva in so med drugim usmerjene k pospeševanju in vzpodbujanju razvoja gospodarstva.
pretrganje zastaranja – razširitev tožbe na novega toženca v drugem pravdnem postopku – naknadno sosporništvo na pasivni strani – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
Razširitev tožbe na novega toženca je v primerih naknadnega sosporništva na pasivni strani odvisna izključno od privolitve novega toženca. Njegove privolitve sodišče ne more nadomestiti. Zato izdaja posebnega sklepa sodišča v primeru naknadnega sosporništva o dopustnosti oziroma nedopustnosti subjektivne spremembe tožbe, ni potrebna. Tudi če bi šteli vlogo tožnika za razširitev tožbe na novega toženca kot upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila njegova terjatev, to dejanje zastaranja ni pretrgalo, ker je bila upnikova zahteva za razširitev tožbe na sedanjo toženo stranko zavrnjena najkasneje tedaj, ko sedanja tožena stranka v razširitev tožbe nanjo ni privolila.
Določbe 361. člena ZOR velja tudi za presojo zastaranja terjatve, ki izvira iz poslovne odškodninske odgovornosti, zato ni pomembna le okoliščina o nastanku škodnega dogodka (kršitvi pogodbe), pač pa tudi okoliščina, kdaj je oškodovancu škoda nastala. Šele tedaj je namreč terjatev dospela, oškodovanec pa ima pravico terjati izpolnitev obveznosti.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi
Dejstvo je, da je zapustnica v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica obravnavanih nepremičnin in pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastništvo, je manj verjetno, kot pravica tistega, ki vztraja pri lastništvu po podatkih zemljiške knjige. Da je lastnik tisti, ki je v zemljiški knjigi kot tak vknjižen, je zakonska domneva in tisti, ki takšnemu lastništvu oporeka, je to dejstvo dolžan dokazati.
V kolikor sodišče odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru pravde, so del teh pravdnih stroškov tudi stroški v zvezi s predlogom in odločitvijo o začasni odredbi. To pomeni, da je odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo odvisna od končnega uspeha strank v pravdi in se zato o njih lahko odloči, ko je ta znan.
Zamudna sodba temelji na določbi 2. odstavka 282. člena ZPP, katero pa je Ustavno sodišče RS razveljavilo. To pomeni, da ni podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP za izdajo obravnavane zamudne sodbe, čeprav je ta določba bila po ustavnem sodišču razveljavljena že po izdaji te sodbe. Po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču se namreč zakon ali njegov del, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začel učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.