vrnitev v prejšnje stanje – začetek teka roka za vložitev predloga
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začne teči od takrat, ko je stranka zvedela za zamudo in ne od takrat, ko je vložila pravno sredstvo.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze
Tožnikova odklonitev tretje operacije ni podaljšala, kvečjemu skrajšala zdravljenje, v ničemer tudi ni vplivala na večji obseg posledic, kot so sicer nastale pri tožniku. Tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k obsegu škode oziroma povečal obseg škode zato, ker je ponoči v spanju z roko udaril ob trd predmet, zaradi česar je prišlo do ponovnega manjšega premika zloma. Zlasti pa tožnik ni prekinil vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženca in škodo, ki jo je utrpel, glede posledic tretje poškodbe.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1.
spor majhne vrednosti – pravdni stroški – priča – izgubljeni zaslužek – nadomestilo plače
Izgubljeno nadomestilo plače ni enako znesku, ki ga družba prejme za storitve, ki bi jih na trgu zanjo opravila ta priča. Pravilnik namreč ne govori o izgubljenem zaslužku družbe, v kateri ta priča dela, temveč o nadomestilu plače, ki bi jo prejela priča, v kolikor ne bi bila odsotna z dela zaradi zaslišanja na sodišču.
ZPP člen 18, 18/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000
o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah1 člen 6, 6/1, 6/1-1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/1, 8/1-b.
pristojnost slovenskega sodišča - uredba sveta (ES) 44/2001 - prevod listin - uredba sveta (ES) 1348/2000
Če ima tožena stranka prebivališče v tujini (ES), je v primeru, da je toženih več oseb, slovensko sodišče pristojno, če so tožbeni zahtevki med seboj povezani. Določbe ZPP o sosporništvu se lahko uporabljajo samo v sporih med domačimi osebami. V sporih, ko je tožen nekdo iz države Evropske skupnosti, so za odločitev o pristojnosti uporabljajo določbe Uredbe.
V kolikor sodišče odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru pravde, so del teh pravdnih stroškov tudi stroški v zvezi s predlogom in odločitvijo o začasni odredbi. To pomeni, da je odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo odvisna od končnega uspeha strank v pravdi in se zato o njih lahko odloči, ko je ta znan.
Zamudna sodba temelji na določbi 2. odstavka 282. člena ZPP, katero pa je Ustavno sodišče RS razveljavilo. To pomeni, da ni podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP za izdajo obravnavane zamudne sodbe, čeprav je ta določba bila po ustavnem sodišču razveljavljena že po izdaji te sodbe. Po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču se namreč zakon ali njegov del, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začel učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
ZPIZ člen 94, 94/1, 94/1-5, 134, 137. ZPIZ-1 člen 41, 41/1, 41/1-1, 41/1-2, 41/2.
pokojninska osnova – nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno delo
Nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugo ustrezno delo se pri izračunu pokojninske osnove za izračun nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu upošteva v dejanskem znesku, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da bi se upoštevala plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, neutemeljen.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je služnostno pravico priposestvovala, drugih dejstev, ki bi utemeljevala pridobitev služnosti pa ni zatrjevala, je sodišče njeno nasprotno tožbo zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056284
ZTLR člen 54, 58, 58/2. SPZ člen 217, 217/2, 268. ODZ člen 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 286b. OZ člen 125, 125/2.
prenehanje služnosti – ukinitev služnosti – pogoji za ukinitev služnosti
Po 2. odst. 58. člena ZTLR je podlaga za prenehanje služnosti sprememba okoliščin, to je, da v času zahteve lastnika služne stvari za prenehanje oziroma ukinitev služnosti, okoliščine, ki so bile odločilne ob nastanku oziroma ustanovitvi služnosti, niso več takšne, kakršne so bile v času, ko je služnost nastala oziroma je bila pridobljena in je zaradi tega sporna služnost postala nepotrebna.
ZPP člen 324/4, 328, 354/1, 496/1. ZGS člen 6/2, 6/3.
popravni sklep – vsebina popravnega sklepa – odprava nasprotij med izrekom in obrazložitvijo – članarina GZS – javna dajatev – obvezno članstvo v zbornici
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo in bi bilo zato potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Ker pa je odločitev prvostopnega sodišča, razvidna iz obrazložitve sodbe, izdelane po 4. odst. 324.člena ZPP, pravilna in bi pritožbeno sodišče, četudi bi razveljavilo izpodbijani sklep in s tem ponovno vzpostavilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, le-to po pooblastilu iz 1. odst. 354.člena ZPP odpravilo tako, da bi izrek izpodbijane sodbe spremenilo iz zavrnilnega v obsodilnega, kar pa je storilo že prvostopno sodišče, izpodbijanega sklepa ni razveljavilo in je pritožbo tožene stranke zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo.
S članarino se zbirajo sredstva za delo GZS. Ker je bila GZS oseba javnega prava, ki je bila ustanovljena zaradi opravljanja določenih nalog v javnem interestu in ker se je financirala s članskih prispevkom, je imel le-ta (članarina) zaradi obveznega članstva v zbornici naravo javne dajatve. Obvezno članstvo v GZS in s tem povezano plačevanje članarine naj bi narekoval tisti del njene dejavnosti, ki se nanaša na partnerstvo državi pri predlaganju zakonov in drugih aktov s področja gospodarskega sistema in ekonomske politike, partnerstvo sindikatom ter nekatere druge naloge, ki se opravljajo le v interesu celotnega gospodarstva in so med drugim usmerjene k pospeševanju in vzpodbujanju razvoja gospodarstva.
pravilnost vročitve - vročanje odvetniku – vročanje v poštni predal – pravica do sodnega varstva
Glede vročanja v poštni predal odvetniku sodna praksa ni enotna. Vprašanje pravilnosti vročitve v poštni predal je treba presojati strogo, ker je od načina vročanja v konkretnem primeru odvisna pravica tožnika do sodnega varstva.
Določbe 361. člena ZOR velja tudi za presojo zastaranja terjatve, ki izvira iz poslovne odškodninske odgovornosti, zato ni pomembna le okoliščina o nastanku škodnega dogodka (kršitvi pogodbe), pač pa tudi okoliščina, kdaj je oškodovancu škoda nastala. Šele tedaj je namreč terjatev dospela, oškodovanec pa ima pravico terjati izpolnitev obveznosti.
Prvi toženec je od trenutka, ko je bil proglašen za dediča, oziroma od pravnomočnosti delnega sklepa o dedovanju, odgovoren tudi za zapustnikove dolgove.
Ko je tožba vložena v pravdnem postopku že proti dediču glede dolga zapustnika, mora dedič že v pravdnem postopku uveljaviti omejitev odgovornosti. Ko je zapuščinski postopek že končan, je potrebno v okviru dokaznega bremena dokazati tudi višino vrednosti dednega deleža.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 275, 275/1, 275/3, 411. ZPIZ člen 39, 40, 40/1, 40/3, 40/4. OZ člen 190, 190/1, 194. ZUP člen 11, 113, 113/2, 116, 116/1. ZdavP-1 člen 58, 58/3. ZdavP-2 člen 97, 125, 125/4. Pravilnik o stroških upravnega postopka člen 4, 4/1.
preplačilo – vrnitev preplačila
Tožnica, ki ji je toženec ob izpolnitvi starostnega pogoja s pravnomočno odločbo odmeril predčasno pokojnino brez zmanjšanja, nato pa je od toženca zaradi napačnega vnosa obdobja prejela nakazilo zneska, ki je v očitnem nasprotju z odmerjeno višino pokojnine po pravnomočnih odločbah, je bila na škodo toženca obogatena brez pravnega temelja, zato je dolžna to preplačilo na podlagi odločb o vrnitvi preplačila vrniti tožencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0053817
ZPP člen 18, 18/3, 191. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6/1-1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/1-b.
pristojnost slovenskega sodišča
V primeru, da ima tožena prebivališče v tujini (ES) je v primeru, da je toženih več oseb slovensko sodišče pristojno, če so tožbeni zahtevki med seboj povezani.
V primeru očitane opustitve je praviloma potrebno najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek škodnega dogodka. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja ali kršitev pravil stroke ali običajev lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo, ni bil vezan na vsebino prijave, ki jo je dala tožena stranka (upravnik) oziroma ga zaključki in ugotovitve tožene stranke niso odvezovale obveznosti, da pred izdajo odločbe pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje. Za delo (morebitne opustitve v smislu pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja) inšpekcijskega organa tožena stranka ne more biti odgovorna, niti ji seveda ni mogoče očitati, da bi morala in mogla računati na to, da inšpekcijski organ svojega dela ne bo opravil tako kot mu to nalaga zakon, kar je dejansko bistvo očitka, ki ga je na toženo stranko naslovilo sodišče prve stopnje.
pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje oceni izpovedi prič, kakor tudi oceni zapisnika o poškodbi, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj z njimi napada ugotovljeno dejanske stanje.
ZDSS-1 člen 58, 62, 62/1, 63. ZPP člen 213. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
dokončna odločba – obseg sodne presoje
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe toženca je v socialnem sporu potrebno upoštevati tudi zdravstveno dokumentacijo, izdano po dokončnosti odločbe toženca, če izkazuje stanje do njene dokončnosti.