• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>
  • 141.
    VSL Sklep Cst 280/2025
    11.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00088945
    ZFPPIPP člen 38, 38/1, 42, 42/1, 233, 233/6, 233/7, 233/9, 234, 234/1.
    stečaj pravne osebe - kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma - odgovornost poslovodje - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik ne more uspeti s ponavljanjem ugovora, da je zaradi finančne stiske zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Takšen ugovor ne odgovarja na vprašanje, ali v času, ko je bil poslovodja, ni mogel vplivati na to, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka bi namreč moral predlagati najkasneje takrat, ko je bilo premoženje družbe (še) tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo zneska, založenega za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
  • 142.
    VSL Sklep Cst 260/2025
    6.11.2025
    INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00089118
    ZFPPIPP člen 103, 103/6, 105.
    stečajni postopek - stranka stečajnega postopka - stroški upravitelja - odvetniško zastopanje - stroški odgovora na pritožbo
    Niti ZFPPIPP niti Pravilnik ne predvidevata, da bi bil upravitelj upravičen do plačila stroškov odgovora na pritožbo v postopku zaradi insolventnosti. Nadomestila za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, že vključuje nagrada upravitelja (šesti odstavek 103. člena ZFPPIPP), pri čemer upravitelj ni zatrjeval, da bi stroški odgovora na pritožbo predstavljali katero od izjem po 1. do 5. točki šestega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Priglašeni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega upravitelja v pritožbenem postopku znotraj stečajnega postopka zato v tem primeru niso potrebni stroški po 155. členu ZPP.
  • 143.
    VSL Sklep Cst 271/2025
    6.11.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00088935
    ZFPPIPP člen 233, 233/9.
    stečajni postopek - predujem - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva
    Pri odgovornosti poslovodstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka se poslovodstvu ne očita to, da je družba postala insolventna, ampak da je prepozno predlagalo začetek stečaja in zaradi tega ni toliko sredstev, da bi to zadoščalo za kritje začetnih stroškov.

    Sklicevanje na okoliščine iz leta 2021 in 2022 ne morejo razbremeniti odgovornosti poslovodje, ki je šele leta 2025 predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
  • 144.
    VSL Sklep Cst 266/2025
    6.11.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00089119
    ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(2).
    postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
    Nepošiljanje poročil samo po sebi ne pomeni, da ne otežuje stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Če drugega ne, onemogoča skrben nadzor stečajnega upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika, ki mu jih nalaga zakon. Med temi obveznosti je tudi obveznost dolžnika, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, da si prizadeva, da najde zaposlitev in ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati (401. člen ZFPPIPP). Dolžnikova dolžnost poročanja je namenjena kontroli, da si dolžnik res prizadeva najti zaposlitev in ne odkloni ponujene zaposlitve ali dela, katerega je sposoben opravljati; dolžnikova dolžnost prizadevanja za zaposlitev pa je namenjena oblikovanju in unovčevanju stečajne mase (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Niti dolžnost poročanja dolžnika niti nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu stečajnega postopka, to je poplačilu upnikov.

    Splošno psihofizično stanje dolžnikov v osebnem stečaju ni razlog, da bi jim bilo izpolnjevanje zakonskih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP bistveno oteženo. V tem primeru obveznosti stečajnih dolžnikov med preizkusnim obdobjem ne bi imele nobenega smisla. Odpust obveznosti stečajnih dolžnikov, ki pomeni poseg v pravico upnikov (do poplačila njihovih terjatev), v takšni situaciji ne bi bil več sorazmeren.
  • 145.
    VSL Sklep I Cpg 159/2025
    6.11.2025
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00088961
    ZFPPIPP člen 299, 299/4, 300, 300/2, 310, 310/3. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.
    izločitvena pravica - ugotovitev lastninske pravice - pravočasna vložitev tožbe - sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - pasivna legitimacija
    V interesu tožnice je, da bo odločitev o ugotovitvi lastninske pravice (na podlagi priposestvovanja kot originarnega načina pridobitve lastninske pravice) učinkovala tudi zoper drugega upnika, ki je njeno izločitveno pravico prerekal. Za to pa mora imeti ta možnost sodelovanja v postopku. S tem je izkazan tožničin pravni interes za ugotovitveno tožbo (tudi) zoper drugega upnika. Tega potrjuje tudi napotitveni sklep stečajnega sodišča. Čeprav je na podlagi tega sklepa tožnica že vložila eno tožbo, ki je bila zavržena, in kljub poteku roka za vložitev tožbe skladno z izrekom tega sklepa, napotitveni sklep ni izgubil veljave. Že sam ZFPPIPP namreč predvideva situacijo, ko upnik zamudi rok za tožbo, s katero uveljavlja prerekano izločitveno pravico v pravdi (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 310. člena ZFPPIPP), pri čemer ne določa potrebe po izdaji novega napotitvenega sklepa in ne izključuje pasivne legitimacije drugega upnika (drugi odstavek 300. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 310. člena ZFPPIPP).
  • 146.
    VSL Sklep I Cpg 465/2025
    5.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00089193
    ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
    prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - izpraznitev in izročitev nepremičnin - obstoj lastninske pravice - pravica do sojenja v razumnem roku
    Skladno s 13. členom ZPP lahko sodišče v položaju, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, tudi samo reši to vprašanje (z učinkom le v konkretni pravdi). Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati, da bo tam zadeva kmalu rešena.
  • 147.
    VSL Sklep Cst 279/2025
    5.11.2025
    INSOLVENČNO PRAVO
    VSL00089029
    ZFPPIPP člen 56, 126, 233.
    zavrženje pritožbe - stranke glavnega postopka - pravica upravitelja do pritožbe - vračilo predujma
    Določba 56. člena ZFPPIPP določa, da so v glavnem postopku zaradi insolventnosti procesna dejanja upravičena opravljati vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa.

    Pravico vložiti pritožbo proti sklepu ima vsaka stranka postopka, upravitelj ali druga oseba pa le, če zakon tako določa (126. člen ZFPPIPP). V glavnem stečajnem postopku nad pravno osebo so stranka postopka le upniki, saj zakon ne določa, da bi imel dolžnik položaj stranke postopka (2. točka 56. člena ZFPPIPP).
  • 148.
    VSL Sklep I Cpg 463/2025
    5.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00088905
    ZPP člen 117, 396, 396/3.
    obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - vrnitev v prejšnje stanje
    Po izteku objektivnega roka pet let od dne, ko je postala sodna pravnomočna, tožeča stranka obnove ne more več predlagati, četudi je šele po izteku tega roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog v skladu z 10. točko 394. člena ZPP.
  • 149.
    VSL Sklep V Cpg 212/2025
    5.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00089162
    ZPP člen 219b, 270, 270/3, 295, 295/4, 296, 296/2, 298, 298/4, 363, 363/1, 363/3. ZPosS člen 8, 8/2, 8/3. ZPOmK-2 člen 120, 120/1, 122
    sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba - poslovna skrivnost - razkritje podatkov - varstvo poslovne skrivnosti - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - odškodninski zahtevek - kršitev pravil konkurenčnega prava - pravica do posebne pritožbe

    Vse odločitve glede razkritja in varstva poslovne skrivnosti v določenem pravdnem postopku skupaj predstavljajo celoto in so v funkciji izvedbe pravdnega postopka ter izdaje končne odločbe.

    Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna razkriti podatke, ki so poslovna skrivnost, in vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo tožene stranke zaradi udeležbe v tem postopku ali imajo dostop do dokumentov tožene stranke, ki vsebujejo poslovno skrivnost, prepovedalo uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti tožeči stranki ali tretjim osebam, po svoji pravni naravi ustreza sklepu procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe in se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo.

  • 150.
    VSL Sklep I Cpg 453/2025
    5.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00089163
    ZPP člen 7, 181, 359.
    ugotovitvena tožba - pravni interes - dajatveni zahtevek - sklepčnost - prepoved reformatio in peius
    Citiranje in prepisovanje daljših pasusov sodne prakse ne more nadomestiti trditvene in dokazne podlage tožbenega zahtevka. Tožeča stranka bi morala zato, da bi bil dajatveni zahtevek sklepčen, podati zaokroženo celoto trditev o tem, da je bila ona na eni strani prikrajšana, tožeča stranka pa obogatena, če je uveljavljala neupravičeno obogatitev oziroma podati drugo dejansko podlago, na katero bi sodišče potem lahko apliciralo zgornjo premiso sodniškega silogizma, torej pravno normo in v končni fazi pravno posledico.
  • 151.
    VSL Sklep Cst 259/2025
    4.11.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00088793
    ZFPPIPP člen 406, 406/1.
    osebni stečaj - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - lahkomiselno ravnanje
    Pritožbena pojasnjevanja, zakaj je dolžnica prevzemala zgoraj navedene obveznosti, ne morejo vplivati na vprašanje, ali je prevzemala obveznosti, ki so bile v nesorazmerju z njenim premoženjskim položajem (odgovor na to vprašanje je pritrdilen) in ali je njeno ravnanje ob prevzemanju obveznosti mogoče opredeliti kot lahkomiselno in neodgovorno (tudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen).

    Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov; da v konkretnem primeru nedvomno ni bilo tako, izhaja že iz navedb dolžnice same. Višje sodišče zato zaključuje, da je celotno ravnanje dolžnice v obravnavanem obdobju mogoče razlagati zgolj v luči lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, ki je v ZFPPIPP določeno kot ovira za odpust obveznosti.
  • 152.
    VSL Sodba II Cpg 425/2025
    4.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00089010
    OZ člen 197, 275. ZPP člen 214, 214/2, 345, 345/2, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - stroški upravnika - delno plačilo - stroški ogrevanja - trditveno breme - procesno trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje - priznana dejstva - sklepčnost - neupravičena obogatitev - subrogacija
    Drži trditev pritožnice, da je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki, vendar pa se procesno dokazno breme v postopku premešča glede na navedbe in dokaze pravdnih strank. Presoja, da je tožeča stranka podala ustrezne navedbe in dokaze glede načina, kako je prišla do vtoževanih zneskov, utemeljuje presojo, da je procesno dokazno breme prešlo na toženo stranko. Ta pa v nadaljevanju svojih ugovorov ni konkretizirala in ni zmogla bolj usmerjenih ugovorov, ki bi izpodbijali dokazanost v zvezi s plačili konkretnih, specificiranih računov.
  • 153.
    VSL Sklep Cst 249/2025
    4.11.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00088797
    ZFPPIPP člen 399, 399/4, 400, 400/4.
    odpust obveznosti - preizkusna doba - okoliščine, ki vplivajo na določitev preizkusne dobe
    Sodišče določi preizkusno obdobje glede na okoliščine vsakega posameznega primera in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Dolžnik v pritožbi navaja več zdravstvenih diagnoz, za katere pa ni predložil dokazov (zdravstvene dokumentacije, izvidov), zaradi česar jih sodišče prve stopnje pri odločitvi niti ni moglo upoštevati. Kadar dolžnik predlaga odpust obveznosti, mora v predlogu opisati okoliščine, ki so pomembne za določitev preizkusnega obdobja.
  • 154.
    VSL Sklep Cst 270/2025
    4.11.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00088855
    ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/3.
    postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - omejeni pritožbeni razlogi
    Izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnin kupcu je zadnji od sklepov v postopku prodaje nepremičnega premoženja dolžnice, katerega namen je vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje ga je izdalo po pravnomočnosti sklepa o prodaji in sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ter po plačilu kupnine. Zato so pritožbeni razlogi zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu omejeni, kar pomeni, da sodišče v tej fazi postopka v skladu s 342. členom ZFPPIPP ugotavlja zgolj, ali je bila kupnina plačana.
  • 155.
    VSL Sodba I Cpg 177/2025
    4.11.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00090058
    SPZ člen 263, 263/2. ZSPDSLS-1 člen 73, 73/1. OZ člen 90, 90/2.
    prenehanje stavbne pravice - nadomestilo ob prenehanju stavbne pravice - pravica do nadomestila - odpoved pravici - kogentna določba - ničnost
    Čeprav je bilo določilo drugega odstavka 263. člena SPZ do novele SPZ-B kogentne narave, v okoliščinah obravnavnega primera, nasprotno pogodbeno določilo ni bilo nično. S pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice je bila predvidena gradnja začasnega objekta in hkrati določena obveznost njegove odstranitve po prenehanju stavbne pravice. Ob izpolnitvi navedene obveznosti ne bi prišlo do povečanja tržne vrednosti nepremičnine zaradi stavbne pravice.
  • 156.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 337/2025
    29.10.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
    VSL00088782
    ZPP člen 274, 274/1, 287, 287/2. ZGD-1 člen 390, 395, 395/1, 395/1-2, 395/3, 510, 510/2, 516, 522. ZSReg člen 41, 41/3.
    izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - ničnost sklepa skupščine - sprememba družbene pogodbe - prečiščeno besedilo družbene pogodbe - dolžnost zvestobe - zavrnitev dokaznega predloga - vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prekluzivni rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
    516. člen ZGD-1 ne določa, na kakšen način mora biti sklep o spremembi družbene pogodbe nomotehnično izdelan. Po presoji pritožbenega sodišča ne gre za kršitev zakona, če se pri spreminjanju družbene pogodbe postopa tako, da se namesto prejšnje družbene pogodbe sprejme novo (prečiščeno) besedilo, ki v celoti zamenjuje prejšnje besedilo.

    Dogovor o vezanosti glasovalne pravice ima le obligacijske učinke, kar pomeni, da oddaja glasu v nasprotju z dogovorom o vezanosti glasovalne pravice ne vpliva na veljavnost sklepa skupščine.

    Glasovanje za sprejem spornega sklepa o spremembi družbene pogodbe ni predstavljalo kršitve dolžnosti zvestobe niti zlorabe glasovalne pravice.

    V primeru vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register. S tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa skupščine ali za njegovo razveljavitev, je treba uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register.
  • 157.
    VSL Sklep Cst 268/2025
    29.10.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00088710
    ZFPPIPP člen 322, 322/1, 322/1-1.
    upravljanje stečajne mase - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - višina najemnine - soglasje k pogodbi - soglasje sodišča
    Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase (prim. 1. točko 322. člena ZFPPIPP). Zakon za tak primer določa, da mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema. Prav tako ni predviden noben postopek, ki bi omogočil, da se doseže najvišja možna najemnina.
  • 158.
    VSL sklep Cst 258/2025
    29.10.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00088702
    ZFPPIPP člen 101, 119, 363, 363/3, 364, 369.
    ugovor zoper načrt razdelitve - razdelitev posebne razdelitvene mase - razrešitev stečajnega upravitelja
    Upravitelj je tisti, ki je dolžan pripraviti popolno poročilo o poplačilih, sodišče prve stopnje pa je tisto, ki nato preveri, katero stališče je pravilno, torej ali je upnik poplačan v skladu s pravili stečajnega postopka ali ne. Sodišče ne more odločiti na podlagi nekonkretiziranih navedb upravitelja, da so zavarovane terjatve poplačane v celoti, ko na drugi strani upnik zatrjuje, da to ne drži.

    Upravitelj se razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, kar nespoštovanje navodil sodišča prav gotovo je. Pritožbeno sodišče opozarja, da ne glede na to, da je bila zahteva upnika za razrešitev upravitelja pravnomočno zavrnjena, to ne pomeni, da njegova razrešitev ni mogoča tudi po uradni dolžnosti (119. člen ZFPPIPP).
  • 159.
    VSL Sklep Cst 267/2025
    29.10.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00088755
    ZFPPIPP člen 322, 322/1, 322/1-1. ZPP člen 343.
    stečajni postopek - pravni interes za pritožbo - oddajanje premoženja v najem - upravljanje stečajne mase - najemna pogodba
    V postopkih insolventnosti se upoštevaje določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP in v skladu z določbo 343. člena ZPP mora pritožbeno sodišče paziti, da je pritožba dovoljena. Dovoljena pa je takrat, ko ima pritožnik pravni interes za pritožbo. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe in mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.

    Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami upraviteljice, da v ZFPPIPP ni predvideno posebno postopanje upravitelja v primeru oddajanja premoženja stečajnega dolžnika v najem. Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase (prim. 1. točko 322. člena ZFPPIPP).
  • 160.
    VSL Sodba I Cpg 179/2025
    29.10.2025
    CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00088811
    OZ člen 172, 172/1, 299, 299/2. ZCes-1 člen 15, 15/1, 15/2, 16, 16/1, 20, 20/1.
    odškodninska odgovornost države - državna cesta - vzdrževanje državnih cest - prometna signalizacija - prometna nezgoda - vzrok prometne nesreče - dopolnilne table - hitrost vožnje - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - pripombe strank na izvedensko mnenje - običajni pogrebni stroški - zamudne obresti - stroški za pogreb
    Namen predpisov o vzdrževanju cest in opremljanju cest s prometno signalizacijo je v zagotovitvi varnosti prometa in preprečitvi prometnih nezgod. Če tisti, ki je dolžan izvrševati te predpise, to opusti ter ob tem nastane škodna posledica takšnega tipa, ki jo skušajo prav ti predpisi preprečiti, tedaj se njegovi opustitvi pripiše pravno relevantni vzrok nastanka škodne posledice.

    Če sodišče oceni, da pripombe stranke na izdelano izvedensko mnenje niso takšne, da bi bilo treba od izvedenca zahtevati njegova dodatna pojasnila (ker ne vzbujajo dvoma v jasnost, pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja), sodišče ni dolžno zahtevati dopolnitve izvedenskega mnenja. Iz obrazložitve sodbe pa mora izhajati opredelitev do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena.

    Do povrnitve stroškov za pogreb je upravičen tisti, ki je te stroške plačal, pri čemer krog upravičencev do povrnitve stroškov pogreba z zakonom ni omejen na osebe, ki imajo položaj pokojnikovega bližnjega. Sodišče prve stopnje je utemeljeno priznalo stroške prevoza pokojnika v državo pogreba, ki je država pokojnikovega stalnega prebivališča, kjer prebiva tudi njegova družina.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>