• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 50
  • >
  • >>
  • 101.
    VSC Sklep II Ip 71/2026
    1.4.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00092414
    ZIZ člen 9, 9/3.
    zamuda roka za ugovor - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - prekluzivni rok

    Rok 8 dni za ugovor je določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ, zato je nepodaljšljiv prekluziven rok.

  • 102.
    VSC Sodba I Cpg 7/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00092220
    OZ člen 364.
    nesklepčnost - dokazna ocena - pobotni ugovor - pripoznava dolga
    Podlago za ugoditev (sklepčnemu) pobotnemu ugovoru je tako mogoče najti že v 364. členu OZ o pripoznavi dolga. Tožničinim očitkom o nekonkretiziranosti pobotnega ugovora zato ni mogoče slediti. Nenazadnje je njeno problematiziranje mogoče kvalificirati kot ravnanje, ki je v nasprotju s prejšnjim lastnim ravnanjem (ravnanje venire contra factum proprium) in mu zato ni mogoče nuditi pravnega varstva.
  • 103.
    VSC Sodba Cpg 94/2025
    1.4.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSC00092475
    SPZ člen 222, 223. OZ člen 82. ZPP člen 8, 14, 339, 339/2.
    stvarna služnost - materialnopravni pobot - prodajna pogodba
    Povsem neutemeljene in zmotne so pritožbene navedbe, da je prvostopno sodišče opustilo oziroma zmotno uporabilo določbo 82. člena OZ. Prvostopno sodišče si je pri ugotavljanju veljavnosti Sporazuma pomagalo tako z jezikovno, kot tudi z namensko razlago in iskalo skupen namen pravdnih strank pri sklepanju Sporazuma, kar vse je prepričljivo pojasnilo v 13., 15., 16. in 18. točki obrazložitve, na katere se v celoti sklicuje tudi pritožbeno sodišče. Ugotovilo je, da 5. točka Sporazuma določa, da sporazum velja nepreklicno do 31.12.2027, ko se izteče veljavnost služnosti po Služnostni pogodbi in ga ni mogoče enostransko preklicati. V 3. točki Sporazuma je namreč določeno, da sta pravdni stranki podaljšali Pogodbo za čas veljavnosti tega Sporazuma do dne 31. 12. 2027. Določba 5. točke Sporazuma je torej povsem jasna, da Sporazuma ni mogoče enostransko preklicati, ter da je pri ugotavljanju veljavnosti ključen datum 31. 12. 2027, kar je v skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ, treba razlagati tako kot se glasi. V konkretnem primeru to pomeni, da je bila veljavnost Sporazuma določena do datuma 31. 12. 2027 ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

    Kljub temu, da je navedena določba jasna, se je prvostopno sodišče ukvarjalo tudi z namensko razlago 5. točke Sporazuma (v 16. točki obrazložitve). Nedvoumno je zapisalo, da je na podlagi določb Služnostne pogodbe presojalo namen pravdnih strank ob sklenitvi Sporazuma in pravilno ugotovilo, da je bila služnost s Služnostno pogodbo ustanovljena neodplačno in za določen čas do 31. 12. 2027. Služnostna pravica po Služnostni pogodbi ni obsegala zgolj pravice do izkoriščanja navedene nepremičnine le v smislu pridobivanja mineralne surovine na tej nepremičnini, kot zmotno zatrjuje pritožba, ampak je tožeča stranka pridobila služnostno pravico tako za pridobivanje mineralne surovine kot tudi, da lahko uporablja nepremičnino za opravljanje drugih rudarskih in vzdrževalnih del ter za dostop in dovoz do njenih drugih gospodujočih nepremičnin, kjer še vedno izvaja rudarsko pravico za pridobivanje mineralne surovine (2. člen Služnostne pogodbe). Z odločbo oblastvenega organa je bil izvzet iz pridobivalnega prostora le del nepremičnine (le nekaj parcel), ki se je v skladu s Služnostno pogodbo še naprej uporabljal za opravljanje drugih rudarskih ter vzdrževalnih del in za dostop in dovoz do njenih drugih gospodujočih nepremičnin, kjer je tožeča stranka še vedno pridobivala mineralne surovine, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in pojasnilo v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Služnost na nepremičnini je bila torej še vedno uporabna in koristna za dostop do teh gospodujočih nepremičnin, vse skladno s Služnostno pogodbo. Odločba Ministrstva za infrastrukturo ni povzročila uničenje gospodujoče nepremičnine oziroma njene neuporabnosti, kot skuša zmotno prikazati pritožba. Sodišče je pravilno ugotovilo, da enostranski izbris služnosti iz zemljiške knjige že pred datumom izdaje odločbe, ni mogel biti posledica izdane odločbe oblastvenega organa, temveč gre za enostranski izbris tožeče stranke, ki ni povzročil prenehanje Sporazuma. Tako se pokažejo kot povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da je bilo s Sporazumom dogovorjeno nadomestilo za izvrševanje služnosti in da sta pravdni stranki veljavnost sporazuma vezali na veljavnost služnostne pogodbe, saj zaradi odločbe oblastvenega organa, služnost na navedeni nepremičnini ni prenehala, kot že pojasnjeno. Prav tako je Sporazum še vedno veljaven in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sklenjen je do izteka veljavnosti služnosti po Služnostni pogodbi, kar je do 31. 12. 2027 in ga ni mogoče enostransko preklicati. Niso nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bil enostranski preklic upravičen, saj ni prišlo do uničenja gospodujoče nepremičnine, oziroma ni prišlo do nastanka okoliščin, zaradi katerih bi bilo izvrševanje služnosti v skladu s Služnostno pogodbo onemogočeno ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi obseg služnosti po Služnostni pogodbi in so drugačne pritožbene navedbe zmotne in neutemeljene.
  • 104.
    VSC Sklep II Ip 66/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00092474
    ZPP člen 335.
    podpis pravne osebe - podpis na pritožbi - zavrženje pritožbe - parafa - pravni pouk - žig pravne osebe

    Pravni pouk ni določal podobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka s firmo ter težje berljivim podpisom - parafo se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika.

  • 105.
    VSL Sodba II Cpg 81/2026
    1.4.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00092119
    SPZ člen 67, 67/2, 117, 117/1, 118.
    spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - veljavnost pooblastila - pooblastilo za sklenitev pogodbe - posel rednega upravljanja - poslovna stavba

    Drži, da SPZ ne predpisuje obveznih sestavin zapisnika sestanka etažnih lastnikov, vendar pa določa, da je za posle v zvezi z rednim upravljanjem potrebno soglasje etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Za podelitev veljavnega pooblastila za sklenitev pogodbe o upravljanju, kot posla rednega upravljanja, bi torej morali glasovati etažni lastniki, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev.

    Glede na določbe SPZ ni nujno, da so ti podatki razvidni iz liste prisotnih (kot to določa Stanovanjski zakon), bistveno je, da je mogoče preveriti, ali je bil sklep veljavno (torej z zadostno večino) sprejet.

  • 106.
    VSL Sklep Cst 80/2026
    31.3.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00092027
    ZFPPIPP člen 233, 233/9.
    predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodje - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme

    V svojih poročilih upravitelj omenja znesek 7.500 EUR v okviru pojasnjevanja zadnjih znanih javno objavljenih bilanc podjetja, v postopku na prvi stopnji pa je bilo ugotovljeno, da upravitelj ni prejel nobenih podatkov, ne listin o tem, da bi imela družba kakršnokoli premoženje (še zlasti ni prejel nobene dokumentacije o terjatvah stečajnega dolžnika). Tega pritožba ne zanika, pač pa poskuša odgovornost za pridobivanje listin prevaliti na upravitelja. V kolikor poslovne dokumentacije ni in upravitelj nima nobenih konkretnih podatkov, ker mu pritožnica kljub večkratnim pozivom ničesar od navedenega ni posredovala, ne more ukrepati. Ugotovi lahko le, da premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso, ni.

  • 107.
    VSL Sodba I Cpg 241/2025
    31.3.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00092456
    OZ člen 5, 8, 82, 82/2, 190. SPZ člen 16.
    najemna pogodba - najem poslovnega prostora - razlaga pogodb - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja - načelo enake vrednosti dajatev - neupravičena obogatitev - prenos lastninske pravice - pritiklina

    Res se je sodišče prve stopnje sklicevalo tudi na načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) in načelo enake vrednosti dajatev (8. člen OZ). Gre le za pomožni pravili, ki ju je bilo sodišče prve stopnje dolžno uporabiti pri razlagi pogodbe, za kateri ni potrebno, da bi ju tožena stranka izrecno uveljavljala, ker gre za materialnopravni pravili, v skladu s katerimi je treba razlagati pogodbena določila.

    Višje sodišče se sicer strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je bila frizerska oprema pritiklina frizerskega salona v smislu prvega odstavka 16. člena SPZ. Vendar pa tožena stranka ni vzela v najem frizerskega salona, temveč poslovni prostor. Poslovni prostor se lahko uporablja za različne namene in se tudi je. Pred toženo stranko je bila v tem prostoru pekarna, po njegovem odhodu pa pisarna. Ne gre torej za poslovni prostor z le eno namembnostjo - opravljanje frizerskih storitev. Poslovni prostor torej funkcionira ne glede na to opremo, saj je njegova gospodarska raba raznolika. To pa pokaže, da frizerska oprema ni predstavljala niti pritikline poslovnega prostora in zato tudi iz tega razloga lastninska pravica na njej ni mogla preiti na tožečo stranko. Pri tem je sicer res, da tožena stranka ni uveljavljala izrecno, da ne gre za pritiklino, vendar je ves čas trdila, da lastninska pravica na nobeni podlagi ni prešla na tožečo stranko, kar je moralo sodišče prve stopnje presojati z vseh upoštevnih materialnopravnih vidikov, kar je tudi storilo, pri tem pa ni prekoračilo trditvene podlage tožene stranke.

  • 108.
    VSL Sodba I Cpg 254/2025
    31.3.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00092272
    OZ člen 360, 364, 364/1.
    pripoznava dolga - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)

    V tej zadevi sodišče ni ocenilo, da je toženka pripoznala dolg konkludentno, pač pa se tudi višje sodišče strinja, da je toženkina pripoznava navedenega zneska iz dopisa izrecna, jasna in nedvoumna.

    Ker so že z uveljavitvijo izrednih ukrepov omejevanja javnega življenja nastopile okoliščine, ki utemeljujejo nastop začetka zadržanja zastaranja, presoja posebnih okoliščin obravnavanega primera z vidika 360. člena OZ ni potrebna.

  • 109.
    VSL Sklep Cst 67/2026
    31.3.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00092023
    ZFPPIPP člen 233, 233/9.
    predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - stroški postopka - nekdanji poslovodja

    Ker ZFPPIPP stroškovnega položaja bivšega poslovodje dolžnika izrecno ne ureja, se zanj smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Pritožnik v tem postopku nima položaja stečajnega dolžnika (niti stečajnega upnika), zato za odločanje o njegovih stroških postopka ne velja določilo 154. člena ZPP (kriterij uspeha), pač pa smiselno 156. člena ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.

  • 110.
    VSL Sklep Cst 78/2026
    31.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00092028
    ZFPPIPP člen 38, 38/1, 42, 42/1, 233, 233/1, 233/6, 233/7, 233/9, 234, 234/1.
    stečaj pravne osebe - kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - predujem iz podračuna sodišča - višina predujma - vračilo predujma - odgovornost poslovodje - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme

    Če v primeru, ko predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka založi sodišče, vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Predpostavka odgovornosti poslovodstva je torej, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska.

    Zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodje, ki je to funkcijo opravljal v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Bivši poslovodja se lahko te odgovornosti razbremeni, vendar je na njem trditveno in dokazno breme. To pomeni, da mora trditi in dokazati, da na nastanek omenjenega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške stečajnega postopka) ni mogel vplivati.

  • 111.
    VSLJ Sodba II Cpg 63/2026
    30.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSLJ00094735
    OZ člen 459, 478. ZPP člen 7, 212, 451, 452, 453.
    spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - stvarna napaka - znižanje kupnine - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote

    Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da so slive ob dostavi v njeno skladišča na kamionu pregledali in na tovorni list CMR podali pripombo o kvaliteti, saj delna količina dobavljenih sliv sploh ni ustrezala predhodno dogovorjeni kvaliteti in ceni, o čemer so takoj obvestili dobavitelja. S tem je smiselno zatrjevala obstoj stvarnih napak (459. člen OZ), vendar svojih trditev ni ustrezno konkretizirala, saj ni določno navedla, katere lastnosti sliv (blaga) naj bi bile dogovorjene oziroma kakšna je bila dogovorjena kvalitete, v čem naj bi bila neustreznost dobavljenih sliv in v kakšnem obsegu naj bi bila podana, prav tako ni časovno opredelila, kdaj naj bi napako grajala tožnici.

  • 112.
    VSL Sodba II Cpg 29/2026
    30.3.2026
    GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
    VSL00093023
    ZPPDej člen 5, 5/1, 8, 8/1, 16, 16/4.
    gospodarski spor majhne vrednosti - pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - izvajalec javne službe - obvezna gospodarska javna služba - storitev prevoza - pogrebne storitve

    Namen določbe prvega odstavka 8. člena ZPPDej je, da prvi prevoz pokojnika poteka pod nadzorom javne službe, kar preprečuje morebitne zlorabe, neurejenost ali kršitve sanitarnih standardov.

  • 113.
    VSL Sklep Cst 61/2026
    26.3.2026
    INSOLVENČNO PRAVO
    VSL00092861
    ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZFPPIPP-H člen 121, 121/1. ZIZ člen 71, 71/2, 221.
    sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja celotne nepremičnine - skupna prodaja deležev - nerelevantne pritožbene navedbe

    Pritožnik trditev, da nepremičnina, na katero se nanaša izpodbijani sklep, predstavlja dom dolžnika in njegove družine, ne more uspešno uveljavljati s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Lahko pa jih bo v povezavi s trditvami o svojem zdravstvenem stanju uveljavljal v okviru pravnih sredstev, ki so mu na razpolago v izvršilnem postopku.

    Z novelo ZFPPIPP-H je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ (po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Takšni spremembi je botrovala odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16-15, Up-793/16-25 z dne 11. 7. 2019, ki se je sicer nanašala na razveljavitev 71. člena ZIZ, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom.

  • 114.
    VSL Sklep Cst 76/2026
    26.3.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00092102
    ZFPPIPP člen 294, 294/2, 294/2-3, 356, 356/1, 357, 357/1, 357/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    predračun stroškov stečajnega postopka

    Utemeljitev v predlogu predračuna je v vsakem primeru premalo jasna, v nobenem primeru pa s premoženjem stečajnega dolžnika ni mogoče razpolagati brez določno opredeljene pravne podlage.

  • 115.
    VSL Sklep Cst 81/2026
    26.3.2026
    INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00092740
    ZPP člen 208. ZFPPIPP člen 152.
    upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - nadaljevanje postopka
    Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o predlogu upnice Republike Slovenije za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom nadaljevalo, ker je ugotovilo, da je Okrožno sodišče v ... s sklepom St .../2025 z dne 29. 9. 2025, ki je postal pravnomočen 23. 12. 2025, predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo.

    Pritrditi je treba pritožniku, da upniki lahko vložijo nov predlog za začetek postopka prisilne poravnave, vendar pa je bilo za odločanje o nadaljevanju postopka odločanja o predlogu za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom odločilno stanje v času izdaje izpodbijanega sklepa, 6. 1. 2026. Tega dne pa ni bil vložen noben nov predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Zato ni bilo zakonskih ovir za nadaljevanje postopka odločanja o predlogu upnice Republike Slovenije za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.
  • 116.
    VSL Sklep Cst 69/2026
    26.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00092085
    ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/1-1. ZPP člen 143, 339, 339/2, 339/2-8.
    sklep o začetku postopka osebnega stečaja - identifikacijski podatki o dolžniku in upniku - vročitev - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - dolžnikovo prebivališče - naslov stalnega prebivališča stranke - začasno prebivališče - dejanski naslov - podatki iz centralnega registra prebivalstva

    Čeprav se uradno prijavljeni naslov prebivališča ne ujema nujno z naslovom, kjer naslovnik vročanja dejansko živi in ki je po splošno sprejetih stališčih odločilen za pravilnost vročitve, bo eno in drugo večinoma sovpadalo. Zato, in pa ker zlasti slednjega od naslovov tistega, zoper katerega sproža civilni postopek, predlagatelj zaradi njunega predhodnega razmerja (npr. zaradi navedbe naslova kreditojemalca v kreditni pogodbi) pogosto pozna (ter še splošneje zaradi narave civilnega postopka, v katerem je pobuda za ukrepanje in odgovornost za uspeh primarno na strankah), bo sodišče predlagateljev predlog (tožbo, predlog za začetek postopka osebnega stečaja itd.) najprej vročalo na naslov, naveden v predlogu. Raziskovanje sodišča o naslovu, kjer naslovnik vročanja dejansko živi, med drugim z vpogledom v centralni register prebivalstva (CRP), pride v poštev šele, kadar vročanje na naslovu, navedenem v predlogu, ni uspešno. To izhaja iz 143. člena ZPP, pri katerem se določba vsakega nadaljnjega odstavka uporabi šele, če vročanje po določbi prejšnjega ni uspešno, poizvedba sodišča v CRP in vročanje pa sta urejena šele v tretjem odstavku.

  • 117.
    VSL Sklep Cst 68/2026
    26.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO
    VSL00092841
    ZFPPIPP člen 115, 118. ZPP člen 70, 72.
    razrešitev upravitelja - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - upravičeni predlagatelj predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - izločitev upravitelja - razlogi za izločitev - nezadostna trditvena podlaga
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je dolžnik v svojem predlogu, ki ga je poimenoval kot predlog za izločitev stečajne upraviteljice, skliceval tudi na 118. člena ZFPPIPP, ki določa razloge za razrešitev upraviteljice. Pravilno je zaključilo, da ZFPPIPP daje pravico zahtevati razrešitev upravitelja le zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi stečajni dolžnik ni naveden, ter da tudi sodna praksa stečajnemu dolžniku ne priznava procesne legitimacije za vložitev takšnega predloga.

    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik v predlogu za izločitev upraviteljice ni navedel nobenih konkretnih dodatnih okoliščin, ki bi objektivno vzbujale dvom v nepristranskost upraviteljice pri opravljanju njene funkcije v tem postopku.
  • 118.
    VSC Sodba Cpg 89/2025
    25.3.2026
    JAVNA NAROČILA - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00092239
    ZPVPJN člen 49. ZJN-3 člen 90, 90/5.
    javno naročanje - odškodninska odgovornost naročnika - opustitev vložitve pravnega sredstva - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - protipravno ravnanje - pretrganje vzročne zveze

    V izpodbijani sodbi so obširno pojasnjeni razlogi za zavrnitev vseh ponudb. Tožnica se neutemeljeno zavzema za zaključek, da je bil razlog za odstop navidezen zgolj zato, ker je bilo v sami zavrnitvi vseh ponudb zapisano, da bo storitve izvajala druga toženka. Predmetno si tožnica očitno razlaga na način, da bi jih morala izvajati sama (v lastni režiji). Temu ni mogoče slediti, saj je ugotovljeno, da je bila podlaga za predmetno zavrnitev vseh ponudb v sklenjenem Protokolu in v njegovih namenih. Zoper prenos v izvajanje družbi Č. d.o.o. tožnica ni vložila pravnih sredstev po ZPVPJN in tudi sicer je omenjeni prenos skladen z nameni Protokola, o katerih so izpovedale številne priče. In da, v tem delu ter podobno tudi glede javnega naročila družbe Č. d.o.o. je bila pretrgana vzročna zveza. Sodišče prve stopnje se pri presoji očitka navideznosti zavrnitve vseh ponudb in favoriziranja družb C. d.o.o. in B. d.o.o. ni bilo dolžno podrobneje opredeljevati prav do vseh morebitnih (ne)pravilnosti kasnejših ravnanj, glede katerih je bila prekinjena vzročna zveza.

  • 119.
    VSL Sodba II Cpg 73/2026
    25.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091974
    OZ člen 364. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    spor majhne vrednosti - obrazloženost sodne odločbe - sklepčnost - pripoznava obveznosti - preizkus sodbe

    Plačilo zneska po računu vsekakor pomeni zelo nedvoumno pripoznavo dolga, če hkrati s plačilom ni pojasnjen kak drug namen.

  • 120.
    VSL Sklep Cst 73/2026
    24.3.2026
    INSOLVENČNO PRAVO
    VSL00092153
    ZFPPIPP člen 121, 121/2.
    podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - tehtanje pravic - sorazmernost posega - predlog za vrnitev v prejšnje stanje

    Glede podrejenega ustavno-pravnega argumenta pritožnice, da je absolutna prepoved vrnitve v prejšnje stanje iz drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP, nesorazmeren poseg v pravico do enakega varstva pravic in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, neustavna in zato naj pritožbeno sodišče zadevo predloži Ustavnemu sodišču za oceno ustavnosti, pritožbeno sodišče odgovarja, da je ta določba namenjena pohitritvi postopka in je bila že večkrat predmet presoje pred stečajnimi sodišči. Ob tehtanju pravic dolžnikov do sodnega varstva in upnikov do hitrosti postopka ter s tem njihovega poplačila in ustavne pravice do zasebne lastnine, v tem primeru pretehta slednja.

  • <<
  • <
  • 6
  • od 50
  • >
  • >>