V skladu s tem določilom je vročevalec pisanje pustil v hišnem predalčniku pooblaščenke tožencev 24. 10. 2025, torej naslednji dan po poteku roka za prevzem pisanja. Vendar pa to še ne pomeni, da je rok za vložitev pritožbe začel teči šele 25. 10. 2025, temveč je začel teči že naslednji dan po poteku 15-dnevnega roka za prevzem pisanja, torej je začel teči že 24. 10. 2025.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - terjatev za plačilo davka - posebna pravila - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve
Glede na to, da je upravitelj terjatev priznal in jo je prerekal drug upnik, ter da terjatev temelji na izvršilnem naslovu in se nanaša na plačilo prispevkov, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo upnika, da mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve drugega upnika. Takšna odločitev je skladna z novim petim odstavkom 300. člena ZFPPIPP in drugim odstavkom 302. člena ZFPPIPP ter ni v nasprotju z določili 314. člena ZFPPIPP. Slednji sicer določa posebna pravila za terjatve iz naslova davkov in prispevkov, kljub temu pa je mogoče v pravdi uveljavljati trditve, ki bi jih bilo glede terjatve nasproti upniku mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe, torej ugovor, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ali zaradi morebitnega zastaranja judikatne terjatve.
OZ člen 140, 140/1, 619, 620, 620/1, 621, 621/1, 621/2, 633.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - prodajna pogodba - odgovornost podjemnika za napake - stvarna napaka - predpostavke odgovornosti - jamčevalni zahtevek - obvestilo o napaki - vzrok za napako - privolitev oškodovanca
Iz dejanskega stanja izpodbijane sodbe izhaja, da se je toženka z lastnostmi dobavljenega parketa strinjala. Kljub temu, da je bila toženki (ki je na grčavost in barvo parketa obvestila delavca tožnice) ponujena možnost razdrtja pogodbe in vračila kupnine, se je namreč toženka odločila, naj tožnica nadaljuje z izvajanjem pogodbe in s tem z vgradnjo parketa. Čim je tako, pa to pomeni, da je toženka v napake posla glede kvalitete vgrajenega materiala privolila. Tožnica je zato v tem delu razbremenjena odgovornosti za stvarne napake opravljenega posla.
Pri zmanjševanju pogodbene kazni v zadevah, kot je ta, se zlasti upošteva, ali je dokazano, da je upnikova škoda znatno nižja od dogovorjene kazni, njena primerna velikost pa se glede na to razmerje oceni in lahko zniža na raven upnikove škode.
ZFPPIPP člen 48, 121, 121/2. ZPP člen 7, 7/1, 116.
začetek postopka prisilne poravnave - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - jasna zakonska določba - načelo hitrosti postopka - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba neutemeljena, ker je v izrecnem nasprotju z eksplicitno določeno normo iz drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP, kjer je navedeno, da v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti obnove postopka, kar je tudi v skladu z obstoječo ustaljeno sodno prakso.
ZPP člen 163, 163/4, 328, 328/5. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - pritožba zoper sklep o stroških - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Šele z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo višino stroškov in določilo rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki hkrati predstavlja tudi rok za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 299. člena OZ, zato tožeča stranka (po nasprotni tožbi tožena stranka) pred potekom tega roka ni mogla priti v zamudo z obveznostjo povrnitve stroškov postopka, posledično pa pred potekom tega roka ni mogla dolgovati zamudnih obresti od stroškov postopka.
Ker je v obvestilu o prispelem pismu navedeno, katerega dne je bilo to puščeno v hišnem predalčniku naslovnika in ker se vročitev pisanja šteje za opravljeno s potekom 15 dni od dne, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, pritožnikovim navedbam, ki kažejo na zmoto v razumevanju začetka teka ugovornega roka, ni mogoče slediti, kljub okoliščinam, ki kažejo na težko situacijo dolžnice in njenega skrbnika.
OZ člen 460, 460/2, 461, 461/1, 480, 480, 480/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. ZPP-E člen 112. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - očitne stvarne napake - običajni pregled stvari - napake, za katere prodajalec ne odgovarja - skrite napake - trditveno in dokazno breme - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - plačilni nalog v pravdnem postopku
Sodišče je izhajalo iz zdravorazumske predpostavke, da so bili „razni tujki“ oziroma „delci in nečistoče“ ter „črna plesen“, s katerimi naj bi bilo okvarjenih 90 % pošiljke, pri običajnem pregledu opazni, sploh na ozadju dobavljenega – belega kristalnega sladkorja. V teh okoliščinah je bilo trditveno breme na toženki, zakaj naj bi bile zatrjevane nečistoče, delci in tujki v sladkorju takšni, da se jih pri običajnem pregledu ne bi videlo. O njem se pritožbeno sodišče strinja, da je bil tak, kot ga je opredelilo sodišče prve stopnje. Od pošiljke 300 vreč bi bilo treba vsaj kakšno odpreti. Kadar je dobavljena velika količina, kupcu ni treba pregledati vsega blaga, ampak lahko pregled omeji na reprezentativen naključni test. To velja, tudi če vzorec po tem ni več uporaben, kot npr. pri odprtju pločevinke ali odtajanju zamrznjenega blaga.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - podružnica
V skladu s sodno prakso se za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve zahteva subjektivna in konkretna nevarnost in zgolj slabo premoženjsko stanje dolžnika ne zadošča, okoliščina, da dolžnik ni prostovoljno plačal terjatve, sama po sebi še ne pomeni konkretne nevarnosti. Vendar pritožnica pri tem prezre, da je prvostopenjsko sodišče upoštevalo več okoliščin: celovito je presojalo poslovno strukturo tožene stranke in njene materinske družbe pri projektu ter njeno celotno poslovanje.
dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - odstop od pogajanj
Toženka izpostavlja dejstva, ki naj bi jih sodišče prve stopnje v svoji dokazni oceni povsem spregledalo, rezultat česar naj bi bila nelogična, neživljenjska in neprepričljiva dokazna ocena. Tako razlogovanje je zmotno že zato, ker neugotovitev določenih dejstev (ki so za odločitev v zadevi relevantna), lahko rezultira le v zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, medtem ko pomanjkljivosti oziroma napake v dokazni oceni kot metodi ugotavljanja relevantnih dejstev predstavljajo kršitev določb pravdnega postopka.
V okviru proste dokazne ocene velja tudi, da so posamezna dokazna sredstva enakovredna in njihovo moč ocenjuje sodnik, zato so neutemeljene (delno pa tudi nerazumljive) pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje tožnici nekritično sledilo v izpovedbah, ki niso bile podprte z listinskimi dokazili. Tudi izpovedba stranke je dokazno sredstvo.
ZFPPIPP člen 233, 233/2, 233/7, 233/9. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/1, 515/6.
stečajni postopek - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme - slamnati direktor - zavrnitev dokaznega predloga - dejanski poslovodja - predujem za stroške stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva - odgovornost direktorja - dva direktorja - delna razbremenitev odgovornosti
Deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da morajo v primeru iz drugega in sedmega odstavka istega člena (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik ali sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.
Slamnati (nedelujoči) direktor se svoje odgovornosti za poslovanje družbe oziroma odgovornosti za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - prisilna poravnava - insolventnost - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - nemožnost unovčitve premoženja
Postopek insolventnosti sam po sebi še ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
Aktualna bilanca stanja za tožnico po neprerekanih ugotovitvah izpodbijanega sklepa izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev (oboje občutno presega višino dolžne sodne takse), pri čemer gre že po definiciji za kratkoročna sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, krajšem od leta dni. Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da tega premoženja ni mogoče unovčiti oziroma da bi razpolaganje z njim za (takojšnje) plačilo (celotne) sodne takse v enkratnem znesku ogrozilo njeno dejavnost, je bilo na tožnici, ki ga ni zmogla, saj o tem ni podala niti ustreznih trditev.
ZPP člen 339, 339/2, 399/2-8, 399/2-14. OZ člen 190, 190/1, 191, 346, 360, 361.
spor majhne vrednosti - zastaranje zahtevka - zadržanje zastaranja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sodba presenečenja - neupravičena obogatitev - protispisnost - cestnina - cestninski zavezanec - OBU naprava
Ne glede na obširne toženkine pritožbene navedbe, s katerimi problematizira pravno kvalifikacijo zahtevka, uporabo posameznih predpisov ter presojo ravnanj obeh strank, je za odločitev v obravnavani zadevi odločilno eno samo vprašanje, ali je imela toženka pravno podlago, da je od tožnice zahtevala in obdržala plačilo spornega zneska. Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katero je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), izhaja, da je bila cestnina za vse opravljene vožnje dejansko plačana preko obstoječe OBU naprave, da nova OBU naprava ob izdaji spornega računa ni mogla evidentirati nobene vožnje, ter da toženka ob zahtevi po dodatnem plačilu ni razpolagala z zapadlo in neporavnano terjatvijo do tožnice. Ta dejanska izhodišča so za odločitev materialnopravno odločilna. To dejansko stanje materialnopravno ustreza položaju neupravičene pridobitve v smislu prvega odstavka 190. člena OZ. Toženka je prejela plačilo brez pravnega temelja, saj zanjo v času plačila ni obstajala terjatev, hkrati pa je bila za iste cestninske odseke že poplačana. V takem položaju obveznost vračila nastane že na podlagi samega dejstva, da je bila premoženjska korist pridobljena brez pravne podlage, ne glede na obstoj ali vsebino pogodbenega razmerja med strankama, morebitne nepravilnosti pri uporabi ali registraciji OBU naprave ali ravnanje tožnice glede ažurnosti podatkov. Odločilno je zgolj to, da toženka ni imela materialnopravne podlage za zaračunani znesek in zato prejetega plačila ne more obdržati.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - začetek stečajnega postopka - nastanek taksne obveznosti - čas nastanka taksne obveznosti - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - prispetje spisa k pristojnemu sodišču - zapadlost plačila sodne takse - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Taksna obveznost ne nastane z izdajo plačilnega naloga; relevanten časovni trenutek nastanka taksne obveznosti je takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
URS člen 14. ZFPPIPP člen 47, 103, 103/1, 103/2, 103/3, 103/4, 105, 105/1, 114, 114/1, 114/1-2, 114/1-3, 121, 171, 233, 233/1, 233/1-3, 446, 446/1, 446/4, 449, 449/1, 451. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 3a, 4, 16.
stečajni postopek nad pravno osebo - nadomestilo upravitelja - nagrada za delo upravitelja - postopek prisilne poravnave - povišanje nagrade - rast cen - mednarodni element - povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Že iz jezikovne razlage besedila 3.a člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Pravilnik), ki omejuje sodišče pri polju odločanja, je mogoče sklepati, da je besedilo 3.a člena Pravilnika le pravna podlaga, dana ministru za pravosodje, ki lahko predpiše uskladitev zneskov iz te tarife, če rast življenjskih potrebščin od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov. Zato ni utemeljeno upraviteljevo stališče, da bi moralo sodišče na podlagi 3.a člena Pravilnika upravitelju priznati ustrezno zvišanje zneskov po tarifi.
Glede na sistematiko osmega poglavja ZFPPIPP ni mogoče načeloma izključiti uporabe 8. poglavja ZFPPIPP tudi v postopku prisilne poravnave, vendar je v Pravilniku predpisano povečanje vseh nadomestil, vključenih v nagrado upravitelju, le za stečajni postopek z mednarodnim elementom. Brez Pravilnika, ki razčlenjuje in po velikosti opredeljuje nagrade in stroške, pa v samem ZFPPIPP ni pravnih pravil, ki bi v vseh primerljivih primerih zagotavljala enako plačilo (s čimer bi se uresničevala pravica upraviteljev do nagrade in do povrnitve stroškov iz prvega odstavka 103. in prvega odstavka 105. člena), hkrati pa zagotavljala enako obravnavanje upnikov, v interesu katerih je čimboljše poplačilo (s čimer bi se uresničevalo to načelo iz 47. člena).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO
VSL00090211
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 121, 121/1. ZPP člen 80, 82, 82/1, 86, 86/3, 87, 87/3, 206, 206/1, 337, 337/1. DZ člen 262. ZNP-1 člen 57, 57/3.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pravdna sposobnost stranke - dvom o pravdni sposobnosti stranke - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - začasni zastopnik - prekinitev stečajnega postopka - nova dejstva v pritožbenem postopku
V 262. členu DZ je določen institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Ta določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZNP-1, je mogoč začetek postopka tudi po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sodišče prekine postopek in na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZNP-1 pristojnemu okrajnemu sodišču poda pobudo, naj po uradni dolžnosti začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.
Če bi se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokazalo, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika dolžnici predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega zanjo nastale škodljive posledice, pa bi lahko sodišče postavilo dolžnici tudi začasnega zastopnika (smiselna uporaba 82. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna domneva - preizkusno obdobje
ZFPPIPP v četrtem odstavku 399. člena našteva najbolj pogosta ravnanja, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta, pri čemer jih določa kot izpodbojne domneve. To velja tudi za domnevo po 6. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker gre za izpodbojno domnevo, ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče zaradi nedoseganja poplačila zahtevanih 10 % vseh prijavljenih terjatev do konca preizkusnega obdobja, moralo odpust obveznosti zavrniti. Dolžnik namreč lahko v postopku dokaže, da kljub ugotovljenemu ravnanju, ki je opredeljeno kot zakonska domneva nezadostnega prizadevanja za poplačilo upnikov (in s tem podlaga za zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti), ni ravnal nepošteno in nevestno.
ZSReg člen 11, 11/1. ZGD-1 člen 509, 509/2, 510, 510/2, 511, 511/1, 511/3.
postopek vpisa v sodni register - vpis spremembe zakonitega zastopnika - sklic skupščine - pravilnost sklica skupščine - zahteva za sklic skupščine - obličnost - sklepčnost skupščine - odločanje skupščine družbenikov - predlog za vpis spremembe zastopnikov
Dejstvo, da zahteva za sklic skupščine ni bila napisana v slovenskem ampak v italijanskem jeziku (ki so ga sicer vsi družbeniki razumeli in v njem komunicirali med seboj), ne pomeni, da bi bila takšna zahteva pravno neupoštevna. Enako velja za okoliščino, da zahteva ni bila podpisana, saj je bilo v njej izrecno navedeno, da jo pošilja družbenik B. B., kar je očitno razumel tudi poslovodja, saj je prav njemu posredoval svoj odgovor. Zahteva za sklic skupščine po prvem odstavku 511. člena ZGD-1 ni vezana na obličnost, pisnost je potrebna le zaradi dokazovanja, da je bila sploh podana.
prepozna pritožba - vložitev po izteku zakonskega roka - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko v pravnem pouku sodbe z dne 26. 9. 2025 poučilo, da je moč pritožbo zoper njo vložiti v roku 8 dni od prejema njenega pisnega odpravka. Tožeči stranki je bil pisni odpravek osebno vročen dne 30. 9. 2025, kljub temu pa je pritožbo zoper njo vložila priporočeno na pošto dne 9. 10. 2025, torej po izteku zakonskega roka za njeno vložitev, ki je pretekel s potekom dne 8. 10. 2025. Kadar je pritožba vložena prepozno, jo je treba zavreči in njeno vsebinsko obravnavanje ni dopustno (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP). Ker tega v skladu z zakonskim pooblastilom ni storilo že sodišče prve stopnje, jo je zavrglo sodišče druge stopnje (346. člen ZPP).