CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071182
ZGD-1 člen 512, 512/2, 513.. ZNP člen 42.. ZPP člen 286.
informacijska pravica družbenika - pravica do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - nepravdni postopek - prekluzija dejstev in dokazov - prepoved zlorabe pravic
Sodišče druge stopnje v tem kontekstu soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa v točki 11 obrazložitve, da glede na dikcijo 512. člena ZGD-1 izkaz "informacijske potrebe" ni pogoj za ugoditev zahtevi družbenika. Družbenik namreč v skladu s stališčem sodne prakse svoje zahteve ni dolžan posebej utemeljevati, mora le konkretizirati vrsto zadev, na katere se njegova zahteva nanaša in določiti način izpolnitve, kar kaže na nujnost in potrebo po hitri uresničitvi te pravice. Družbo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, tako da lahko informacijsko zahtevo zavrne le, če informacije oziroma dokumentacije nima in je tudi ne more priskrbeti. Je pa smiselno, da se od družbenika zahteva, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled v knjige in listine potrebuje, kar je mogoče izpeljati iz načela lojalnosti. To okvirno definira njegov interes za informacijo ali vpogled in temu je dolžan slediti tudi poslovodja pri izpolnitvi informacijske zahteve, razen, če oceni, da obstajajo razlogi za njeno zavrnitev. Izkaz "informacijske potrebe" torej ni iz zakona izhajajoč pogoj za ugoditev zahtevi, je pa lahko razlog za zavrnitev zahteve, če bi se ugotovilo, da je slednja v očitnem nasprotju z načelom lojalnosti ali načelom prepovedi zlorabe pravic, kar pa za obravnavano zadevo ne velja. Res je, da ZGD-1 pravice družbenike iz 512. člena ZGD-1 ne omejuje na eno zahtevo. Tudi glede iste informacije lahko družbenik poda več zahtev, a le pod pogojem, da njegovi predhodni zahtevi ni bilo ugodeno oziroma da s temi informacijami še ne razpolaga. V nasprotnem primeru bi bilo ravnanje družbenika v nasprotju z načelom lojalnosti do družbe. Dejstvo, da je predlagateljica v mesecu decembru 2022 vložila več zahtev (zahteve po vsebini niso enake), samo po sebi še ne pomeni, da je zlorabila pravico iz 512. člena ZGD-1. Tudi, če gre za širši spekter zahtev, nasprotni udeleženec v obravnavanem postopku ne more uspeti z ugovorom, da je za takšne zahteve to neprimeren čas v letu (konec poslovnega leta). V skladu s sodno prakso se je družba dolžna čim prej odzvati tudi na obširno zahtevo predlagatelja, in to ne glede na to, kdaj je bila podana, če je le - ta utemeljena. Sodišče druge stopnje soglaša tudi s presojo izpodbijanega sklepa, da nasprotni udeleženec ni izkazal pogojev za zavrnitev zahteve zaradi razlogov iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1. Slednji morajo biti podani kumulativno. Zahteva predlagatelja je po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa dejansko le v nasprotju z interesi poslovodje nasprotnega udeleženca, nekdanjega partnerja predlagateljice, med katerima teče spor zaradi razdružite skupnega premoženja. Kar zadeva nastanek škode, pa mora biti slednja po stališču sodne prakse konkretna in občutna, njen nastanek pa verjeten, česar pa nasprotni udeleženec po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ni izkazal (točke 17 - 20 obrazložitve).
Dolžnik ima prav, da iz sodnega registra izhaja, da je društvo, ki opravlja nepridobitno dejavnost. Dolžnik ni gospodarski subjekt, za katere v skladu s 482. členom ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih in za katera sodijo okrožna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP.
vabilo na narok - opravičilo - opravičljivi razlogi - oprava naroka v nenavzočnosti - obrazec zdravniškega potrdila
Skladno z drugim odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le v primeru, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Takšnega opravičila toženka ni predložila.
postopek za izdajo plačilnega naloga - sodba s skrajšano obrazložitvijo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - dolžnost napovedi pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je štelo, da gre v danem primeru za postopek za izdajo plačilnega naloga v gospodarskem sporu (496. člen ZPP), posledično pa je lahko v postopku izdalo sodbo brez obrazložitve, v kateri je pravdni stranki pravilno poučilo o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe kot predpostavke za izdajo sodbe z obrazložitvijo in možnostjo vložitve pritožbe zoper njo.
gospodarski spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - pomanjkljive trditve - kršitev pravice do obrambe
Čeprav so trditve tožeče stranke laične in skope, zadostujejo za sklepčnost tožbe. Tožeča stranka je z navedenimi trditvami smiselno zatrjevala, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo (tožena stranka je z naročilnico št. 6 z dne 31. 1. 2018 naročila storitve hidroizolacije), da je naročena dela po naročilnici opravila (torej, da je tožeča stranka naročilo tožene stranke sprejela in izvedla) in sedaj v tem postopku zahteva plačilo za opravljeno delo v višini 1.109,50 EUR.
Kot je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe obširno pojasnilo v tem primeru ob upoštevanju trditev tožene stranke ni nobene potrebe, da bi tožeča stranka specifikacijo del, ki so bila predmet naročilnice tožene stranke št. 6 z dne 31. 1. 2018, in ostale podatke (datum izvedbe storitev, naziv projekta), ki jasno in nedvoumno izhaja iz priloženega računa in naročilnice s prilogo, prenašala v trditveno podlago. S tem opredelitev predmeta zahtevka in obrambni položaj tožene stranke ne bi bila v ničemer izboljšana.
Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost vsake tožbe. Kdor zahteva sodno varstvo svojih pravic in interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V primeru dajatvene tožbe se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati. Sodišče lahko izda sklep o zavrženju tožbe, če ugotovi, da tožnik nima pravne koristi za vložitev tožbe, tudi v primeru dajatvene tožbe, pa je domneva o obstoju pravnega interesa izpodbojna. To pa lahko stori le, če okoliščine, na katerih temelji presoja o neobstoju pravnega interesa za tožbo, ustrezno obrazloži.
ZSReg člen 17, 37, 37/1. ZZZDR člen 51. DZ člen 71, 77.
vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - pridobitev položaja udeleženca v postopku - nadomestni sklep - posebno premoženje zakonca - originaren način pridobitve - korporacijske pravice
DZ se je res začel uporabljati 15. 4. 2019, kar pa ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je še veljal v trenutku sklenitve navedene pogodbe o prostovoljnem odstopu poslovnega deleža, sklenjene med B. B. in C. B., je imel njen poslovni delež pravno naravo skupnega premoženja. Poslovna deleža sta bila namreč pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. V nobenem primeru pa ni mogel en zakonec drugemu zakoncu podariti del skupnega premoženja, ki bi tako po materialnopravno zmotnem stališču udeleženca B. B. postalo njegovo posebno premoženje. Slednje bi lahko postalo le, če bi ga B. B. neodplačno pridobil od tretje osebe ali pa bi bilo že prej posebno premoženje enega od zakoncev, ki bi bilo podarjeno drugemu zakoncu. Pri poslovnih deležih, pridobljenih v času trajanje zakonske zveze, je šlo ipso iure za podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje namreč nastane originarno, ko se izpolnijo pogoji iz ZZZDR, zato korporacijske pravice spadajo v skupno premoženje zakoncev, ne glede na to kateri od zakoncev je vpisan v register.
stečajni postopek - razdelitev posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba stečajnega upravitelja - nedovoljena pritožba
Stroški upravitelja ter nadomestili za izdelavo otvoritvenega poročila in za preizkus terjatev so sicer vsebovani v prikazu stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, vendar pa je ta del sklepa po vsebini poseben sklep in ni del vsebine sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase. Upraviteljica se zoper navedeni del sklepa ne pritožuje. Glede na navedeno in ker zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, to pomeni, da upraviteljica nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev, da se v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase ne upoštevajo stroški v višini 9.687,38 EUR, oprlo na določbo tretjega odstavka 226. člena ZFPPIPP, po kateri je posebna razdelitvena masa denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem. Pravilno je pojasnilo, da ob upoštevanju te določbe unovčeno posebno stečajno maso ne morejo bremeniti stroški druge (še neunovčene) posebne stečajne mase ter da zato stroški, ki se nanašajo na delnice B. d. d. - v stečaju, med drugim stroški v višini 1.941,30 EUR (ki se nanašajo na sodne postopke v zvezi z B. d. d. - v stečaju), ne morejo bremeniti unovčene posebne stečajne mase, katere razdelitev je predmet izpodbijanega sklepa.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZGD-1H člen 11. ZSReg člen 4.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - zavod - procesna legitimacija - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - lastnik nepremičnin - poslovni naslov - večstanovanjski objekt
Ob ustanovitvi subjekta vpisa v sodni register tedaj veljavni ZSReg dovoljenja lastnika objekta za vpis navedenega poslovnega naslova ni določal. Šele z 11. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD-1H je bil dopolnjen 4. člen ZSReg in določena obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi za vpis v sodni register, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - stečajni upravitelj - izločitev stečajnega upravitelja - zloraba stečajnega postopka - obsodilna kazenska sodba - goljufija (prevara) - javna dražba - prodaja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku - izločitev nepremičnin iz stečajne mase - status javnega dobra - grajeno javno dobro - družbena lastnina v splošni rabi - lastninjenje vodnih zemljišč
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je MOK šele z odločbo št. 478-774/2008 z dne 18. 5. 2010 ugotovila, da gre za grajeno javno dobro lokalnega pomena in da se pri spornih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist MOK z zaznambo grajeno javno dobro lokalnega pomena (kar je zemljiškoknjižno sodišče izvršilo s sklepom Dn 3649/2010 z dne 27. 7. 2010). Pravilno pa je prvostopenjsko sodišče tudi zaključilo, da tovrstna okoliščina ne pomeni, da sta drugi toženec in stečajni senat v času prodaje ravnala kvalificirano protipravno (s prevaro ipd.). Skozi prizmo navedene odločbe MOK, ki je dala spornim nepremičninam izrecen status javnega dobra, tožeča stranka ne more utemeljiti svoje teze o tem, da gre v primeru spornih nepremičnin za grajeno (morsko) javno dobro že neprekinjeno od leta 1961 dalje (ko naj bi bilo ustanovljeno in v zemljiško knjigo vpisano na podlagi Poizvedovalnega zapisnika Okrajnega sodišča v Kopru Rz 330761-631/872 z dne 19. 12. 1961), da zato te nepremičnine nikoli niso bile v premoženju stečajnega dolžnika (ker naj bi bile leta 2002 olastninjene, in sicer naj bi lastnik parcel postala RS, lastnik na njih zgrajenih objektov pa MOK) in da sta drugi toženec in stečajno sodišče (v času prodaje) to vedela oziroma bi mogla vedeti.
Če bi bile sporne nepremičnine (očitno) javno dobro, v stečajno maso družbe A., d. o. o. - v stečaju nedvomno tudi ne bi bile vključene. Ker so bili vsi pri prodaji udeleženi subjekti, vključno s tožečo stranko, utemeljeno prepričani (in sicer na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin konkretnega primera), da v primeru spornih nepremičnin za javno dobro ne gre, pa v obravnavani zadevi o zatrjevani protipravnosti drugega toženca in stečajnega senata ter posledični odgovornosti drugega toženca in države ni mogoče sklepati.
OZ člen 14, 86. ZGD-1 člen 268, 268/2, 514, 514/1, 514/3, 515.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - imenovanje in odpoklic poslovodje - razlogi za odpoklic poslovodje - sklep o odpoklicu - ničnost sklepa
Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijane sodbe v točki 21 obrazložitve, da v družbi z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.) določba 514. člena ZGD-1, prvi odstavek, ne predstavlja podlage za uporabo 268. člena istega zakona, ki sicer ureja imenovanje in odpoklic uprave v delniški družbi (v nadaljevanju d. d.). Določbe o nadzornem svetu v d. d., ki so glede na dikcijo prvega odstavka 514. člena ZGD-1 uporabljive (tudi) v d. o. o., so določbe od 273. do vključno 284.a člena ZGD-1, med tem ko se določba 268. člena ZGD-1 dejansko nanaša na imenovanje in odpoklic uprave (poslovodstva) d. d. ter je umeščena v 5. oddelek (Organi delniške družbe), pododdelek 2 (Uprava). Ker je imenovanje in odpoklic poslovodstva v d. o. o. urejeno posebej, in sicer v določbi 515. člena ZGD-1, po pravilnem stališču izpodbijane sodbe o odpoklicu poslovodje v d. o. o. ni mogoče odločati na podlagi 268. člena ZGD-1. Glede na navedeno ne drži trditev pritožbe, da prvi odstavek 514. člena ZGD-1 „napotuje“ na uporabo vseh določb ZGD-1 o nadzornem svetu v delniški družbi. Ker torej v obravnavani zadevi sklep nadzornega sveta toženke v skladu z 86. v zvezi s 14. členom OZ ni ničen (ne more biti v nasprotju z določbo 268. člena ZGD-1, saj slednja v d. o. o. ni uporabljiva), je odveč kakršnokoli razpravljanje sodišča o vsebini Pogodbe o zaposlitvi, v skladu s katero je (bil) možen odpoklic tožnika kot poslovodje pred potekom mandata, in to brez utemeljenega razloga (takšen odpoklic je v d.o.o. možen v skladu s tretjim odstavkom 515. člena ZGD-1, takšen odpoklic pa je tudi v skladu z Aktom o ustanovitvi toženke, ki je veljal v spornem obdobju, pri čemer takšen razlog predstavlja odpoklic iz ekonomsko poslovnih razlogov (34. člen).
URS člen 22, 25. ZIZ člen 23, 32, 163c. ZNVP-1 člen 48a, 48a/5.
izvršba na nematerializirane vrednostne papirje - nedopustnost izvršbe - zastavna pravica na nematerializirani delnici
Dejstvo, da je tožeča stranka na podlagi določila petega odstavka 48.a člena ZNVP-1 pridobila lastninsko pravico na vrednostnih papirjih po pridobitvi zastavne pravice tožene stranke, ki jo je pridobila v izvršilnem postopku na podlagi drugega odstavka 163.c člena ZIZ z vpisom v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, tako ne predstavlja ovire, da se upnik v izvršilnem postopku (t.j. tožena stranka) poplača iz kupnine dosežene s prodajo teh vrednostnih papirjev.
Kot je razvidno iz štampiljke na povratnici, je plačilni nalog osebno prevzela odvetniška pisarna, za katero dolžnik v pritožbi pravi, da je pooblaščena za sprejem pisanj. Zato ne drži, da dolžnik ni prejel plačilnega naloga in da ni mogel pravočasno plačati sodne takse.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nov plačilni nalog - domneva umika vloge
Sodišče prve stopnje se je v plačilnem nalogu pravilno sklicevalo na četrti odstavek 34. člena ZST-1, ki določa za primer, če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Če ta taksa v tarifnem delu zakona ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi. Zaradi plačila te takse izda sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog s sestavinami, določenimi v prvem odstavku tega člena.
ZFPPIPP člen 128, 128/2, 234, 234/1, 239, 239/1, 239/1-1.
sklep o začetku stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - nadomestni sklep - domneva insolventnosti - kontradiktorni postopek
Pritožnik navaja, da v primerih, ko sodišče prve stopnje sprejme odločitev na podlagi kontradiktorno izvedenega postopka, izdaja nadomestnega sklepa, s katerim se odloči vsebinsko povsem drugače kot s prvim sklepom, ni dopustna. Vendar pa v danem primeru sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom kontradiktornega postopka ni izvajalo. Tudi z izpodbijanim sklepom ni sprejelo vsebinske odločitve, saj je le na podlagi izmenjave vlog, ki sta jih vložila družbenica in dolžnik, presodilo, da je za vsebinsko presojo obstoja dolžnikove (in)solventnosti potrebno izvesti kontradiktorni postopek. Družbenica je namreč predložila dokaze, s katerimi je utemeljevala trditev, da dolžnik ni insolventen. To pa je narekovalo razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom in nadaljevanje postopka pred sodiščem prve stopnje. Enako odločitev bi sprejelo pritožbeno sodišče, v kolikor bi odločalo o pritožbi družbenice.
V predmetni zadevi je intervenient trdil le, da je upnik stečajnega dolžnika in da je bil namen sporne pogodbe oškodovati prav njega. Ničesar ne pove o tem, kako bi se njegov pravni položaj razlikoval v primeru, da bi tožeča stranka v pravdi uspela, od položaja, ko bi izgubila. Jasno je namreč, da bo rezultat te pravde vplival na njegov premoženjski položaj, vendar to za dopustitev stranske intervencije ne zadošča.
Pravna teorija utemeljuje uporabo pravila o dokaznem bremenu v primerih, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov in ob uporabi metodološkega napotka iz 8. člena ne more zanesljivo ugotoviti kakega pravno relevantnega dejstva. Kadar sodišče opusti izvedbo dokazov, ki jih je predlagala stranka, ki nosi dokazno breme, pa je podana bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je utemeljeno izrecno pritožbeno uveljavljala tožeča stranka. V pritožbi namreč sodišču očita neizvedbo dokazov (zaslišanje številnih prič, zakonitega zastopnika tožeče stranke), ki jih je predlagala zaradi ugotovitve obsega toženkine uporabe dodatnih poslovnih prostorov, poškodb kot posledici toženkine malomarne uporabe najetih in dodatnih poslovnih prostorov tožeče stranke ter o obvestilu toženi stranki o njihovi uporabi dodatnih poslovnih prostorov brez podlage in soglasja tožeče stranke. Navedene predlagane dokaze je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno zavrnilo z argumentom, da bi priče zagotovo potrdile navedbe tožeče stranke in da bi v zvezi z nasprotovanjem tožeče stranke s toženkino uporabo dodatnih poslovnih prostorov brez podlage tožeča stranka toženo stranko morala opozoriti pisno. S tem je prvostopenjsko sodišče napravilo vnaprejšnjo dokazno oceno izpovedb predlaganih prič brez izvedbe tega dokaza.
Nesprejemljivo je tudi stališče sodišča, da bi kot verodostojen dokaz o zgoraj omenjenem opozorilu tožene stranke, da uporablja prostore brez pravne podlage, upoštevalo le listinski dokaz. ZPP namreč ne pozna vrednostne stopnje dokazil.
najemna pogodba za določen čas - stečaj - transformacija v pogodbo za nedoločen čas
Pogodba, ki je bila v skladu z drugim odstavkom 323. člena ZFPPIPP sklenjena za določen čas (ZFPPIPP za primer stečaja ne dopušča sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas), ne more biti v skladu z drugim zakonskim predpisom (drugim odstavkom v času sklenitve Najemne pogodbe veljavnega 27. člena ZPSPP) podaljšana oziroma, kot navaja tožnica, transformirana v pogodbeno razmerje za nedoločen čas, saj bi bila takšna transformacija najemnega razmerja v nasprotju z ZFPPIPP, ki najemnega razmerja za nedoločen čas ne dopušča.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - pomanjkljivi podatki - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Glede na to, da predstavlja taksna oprostitev izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je potrebno izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
ZPP člen 183, 183/1, 183/1-2, 183/2, 285, 449, 449/2. OZ člen 375, 375/1, 635, 635/1, 635/2, 639, 639/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - nasprotna tožba - samostojno obravnavanje nasprotne tožbe - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - odprava napak na račun izvajalca - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - obrestovanje obresti
Materialno procesno vodstvo ima svoje okvire, ki jih sodišče ne sme preseči. Predvsem ne sme preseči meje svoje razjasnjevalne dolžnosti na način, ki bi vzbujal dvom v nepristranskost sodnika. Sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti, po katerem se postopek začne, teče in zaključi po volji strank, in ne sme prekršiti dolžnosti, da je pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in enakopravno obravnava obe stranki. Po presoji pritožbenega sodišča bi prvostopenjsko sodišče preseglo takšen okvir, v kolikor bi toženko spodbudilo, da namesto nasprotne tožbe, s katero je uveljavljala zahtevek za plačilo stroškov odprave napake, postavi v tem pravdnem postopku ugovor znižanja plačila.