ZPP člen 285, 285/1, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo storitev - sklepčnost tožbe po višini - pravočasnost navedb - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se o takšnem predlogu tožnice, ki mu je toženka nasprotovala, (sploh) ni izreklo, pa čeprav bi se moralo. Enostavno je zaključilo, da je glede na obrazložen ugovor toženke, podan na prvem naroku za glavno obravnavo, tožba glede višine nesklepčna. S tem je brez dvoma kršilo pravico tožnice do izjave oziroma enakega obravnavanja pred sodiščem. Zaradi takšnega načina sojenja se sodišče druge stopnje tudi ni izreklo glede uporabe tretjega odstavka 286. člena ZPP, iz katerega med drugim izhaja, da lahko stranke tudi po prvem naroku navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
ZGD-1 člen 256, 276, 276/1. ZLS člen 51c. ZPP člen 125.
imenovanje članov nadzornega sveta - svobodna gospodarska pobuda - sklep o imenovanju članov sveta - načelo kontradiktornosti
Imenovanje organov vodenja družbe je stvar družbenikov v okviru njihove pravice do svobodne gospodarske pobude. Sodna intervencija pri imenovanju članov nadzornega sveta je zato le izjema in pride v poštev samo takrat, kadar je sicer ogroženo delovanje družbe. Presoja o tem, katere okoliščine utemeljujejo, da gre za nujen primer, mora biti restriktivna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 12, 12/5, 12/6.
gospodarski spor majhne vrednosti - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - komunalni odpadki - epidemija - nedovoljene pritožbene novote - neizvedba dokazov
Kot del toženkine trditvene podlage ni bilo mogoče upoštevati njenih navedb v odgovoru na pritožbo upnika (tožeče stranke) zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Odgovor na pritožbo je bil vložen v ločenem pritožbenem postopku in je bil namenjen zgolj odgovoru na pritožbo upnika zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in ne širjenju trditvene podlage iz ugovora zoper sklep o izvršbi.
Dejanska zasedenost turističnega objekta tožene stranke ni odločilna ne za višino okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in ne za višino stroškov zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov, prav tako ni pravne podlage za oprostitev plačila vtoževanih računov zaradi epidemije koronavirusa.
Točka III. izreka sodbe sodišča prve stopnje vsebuje zavrnitev tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja terjatve iz naslova nastalih procesnih stroškov pred uvedbo stečaja toženke v višini 2.361,00 EUR s pripadki. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka ni izkazala in nima pravnega interesa za izpodbijanje te (zavrnilne) odločitve.
Toženka ni uveljavljala procesni pobotni ugovor, ampak materialni pobotni ugovor. Z ugotovitvijo neobstoja nasprotne terjatve v IV. točki izreka izpodbijane sodbe, to je odločitvijo, ki bi lahko pridobila učinke pravnomočnosti, je sodišče prve stopnje preseglo domet ugovora toženke in s tem, kot pravilno izpostavlja toženka, prekoračilo "postavljeni zahtevek".
Pravno nerelevantno je razmerje med upravičencem iz garancije in naročnikom garancije (toženko). Pritožbeno poudarjanje pravic in dolžnosti naročnika in podjemnika v zvezi z odpravljanjem napak je povsem odvečno. Enako je za predmetni spor nerelevantno njuno razmerje v primeru neupravičeno unovčenih (dveh) bančnih garancij in pritožbeno izpostavljanje dveh pravd, v katerih upravičenec z zahtevki zoper toženko iz naslova domnevnih napak ni bil uspešen.
Nenazadnje bi bila skladno s sodno prakso (glej npr. odločbo VSRS III Ips 138/2014 z dne 22.4.2014) toženka v tej pravdi lahko uspešna le v primeru, če bi izkazala tako imenovani unfair calling (neupravičen poziv za plačilo). O njem je v primeru neodvisnih bančnih garancij mogoče govoriti le v primeru, če bi prišlo do tako očitne oziroma neutemeljene zahteve za izplačilo garancije, da bi jo lahko banka (tožnica) tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov prepoznala in bi posledično lahko zavrnila zahtevano izplačilo. Do takšnega primera pa upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje evidentno ni prišlo. Tožnica ni imela na razpolago nobenih opravičljivih argumentov, da bi lahko zavrnila izplačilo garancije. O pravdnih stroških (nastalih pred in po stečaju toženke) sodišče odločiti enotno in z dajatveno odločbo, ki bo plačana kot strošek stečajnega postopka.
OZ člen 132. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193a.
odgovornost zavarovalnice - vdovska pokojnina
S smrtjo zavarovanca, ki je ob smrti bil upokojen in prejemnik starostne pokojnine v višini 774,36 EUR mesečno, se je tožeča stranka razbremenila obveznosti plačevanja starostne pokojnine pokojnemu zavarovancu, nastopila pa je njena obveznost plačevanja vdovske pokojnine v znesku 81,30 EUR mesečno, kar torej ne predstavlja zmanjšanja premoženja tožeče stranke, zato je uveljavljana terjatev neutemeljena.
stroški postopka - stroškovna odločitev - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh strank v postopku - sorazmerno majhen uspeh
Tožeča stranka je s svojim zahtevkom uspela v višini 29,64 EUR, kar glede na postavljeni tožbeni zahtevek oziroma vrednost spornega predmeta (440,92 EUR) predstavlja 6,7 %. Pri odločanju o temelju povrnitve pravdnih stroškov je zato potrebno uporabiti tretji odstavek 154. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 379, 379/1, 379/4, 379/5. ZPP člen 150.
sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor upnika - založitev predujma - višina predujma
Ali je ocena stroškov, na podlagi katere je bil določen predujem v obravnavani zadevi po višini pravilna, je vprašanje materialnega prava. Sodišče mora glede predvidenih stroškov za zastopanje preko kvalificiranih pooblaščencev v pravdnih postopkih izhajati iz določil ZPP in Odvetniške tarife, glede predvidenih tekočih in občasnih stroškov stečajnega postopka pa iz določil ZFPPIPP in Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroškov, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. Pri tem mora paziti, da so v predujmu zajeti vsi tisti stroški, za katere lahko po lastnih izkušnjah vnaprej predvideva, da bodo tekom postopka nastali in bili potrebni. Pri tem upošteva zlasti okoliščine, kot so vrednost spora, njegovo vsebino, predvideno dolžino in obseg dokaznega postopka, število pravdnih strank in njihovih pooblaščencev. Vedno pa gre le za vnaprejšnjo oceno, ki ne more biti narejena z gotovostjo in tudi ne povsem točna, saj gre šele za začetek postopka in je njegova dolžina odvisna od številnih dejavnikov, tudi takšnih, na katere sodišče nima vpliva.
podjemna pogodba - stvarne napake - skrite napake - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - obvestilo o napakah - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost - neprava (zavrnilna) zamudna sodba
Za sklepčnost tožbe, s katero tožnica zaradi skritih napak uveljavlja jamčevalni zahtevek na povrnitev stroškov odprave napake v skladu z določili OZ o podjemni pogodbi, morata biti izpolnjena dva pogoja: obvestilo o napaki v enem mesecu od njenega odkritja in vložitev tožbe v enem letu od obvestila o napaki.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je tožničina tožba neodpravljivo nesklepčna, kar pomeni, da tožnica nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
Rok iz prvega odstavka 635. člena OZ je prekluzivni rok materialnega prava, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00076867
ZGD-1 člen 81, 81/3, 503, 503/4. ZFPPIPP člen 131, 131/2-3, 354, 354/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4.
družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - družbeniška tožba - actio pro socio - tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - obveznosti iz družbeniškega razmerja - predujem za stroške postopka - izterjava - stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - udeležba v postopku - izdaja sklepa - kriterij uspeha strank
Ker je družbeniška tožba vložena za račun družbe in je cilj tožbe izpolnitev v korist družbe, je zakonodajalec breme stroškov postopka naložil družbi, ki bi sicer sama morala skrbeti za dosledno izvajanje obveznosti družbenikov. Predujem je namenjen kritju stroškov, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in vključujejo stroške taks, zastopanja, prič in izvedencev. Sodišče sklep o založitvi predujma izda po uradni dolžnosti in če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Višino predujma sodišče določi glede na lastno oceno višine predvidenih pravdnih stroškov.
Pritožbena navedba, da je pritožničina obveznost iz naslova založitve predujma za kritje stroškov družbeniške tožbe nastala z vložitvijo tožbe, je zmotna. Pritožnica do izdaje sklepa o predujmu ni bila udeležena v predmetnem pravdnem postopku po nasprotni tožbi. Njena obveznost založitve predujma za stroške postopka na račun sodišča prve stopnje je nastala z izdajo sklepa o predujmu, s katerim je sodišče prve stopnje tudi določilo višino predujma, ki ga je pritožnica dolžna založiti. Ker je bil sklep o predujmu izdan po začetku stečajnega postopka nad pritožnico, je pritožničina obveznost iz naslova založitve predujma nastala po začetku stečajnega postopka in predstavlja strošek stečajnega postopka.
SPZ člen 106, 115. ZPP člen 7, 212, 224, 337, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja - delitev stroškov s strani upravnika - ključ delitve - solastniški delež - nekonkretizirane navedbe - trditveno in dokazno breme glede ključa delitve - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ni dokazala, da je uporabila pravilen ključ delitve (pravilen solastniški delež tožene stranke) glede na zakonsko ureditev, zato ni bilo mogoče preveriti, ali je pravilno obračunala stroške, ki odpadejo na toženo stranko.
Z lastništvom obremenjene nepremičnine je tožnica zaradi stvarnopravnih učinkov vknjižene izvedene stvarne pravice pridobila vse pravice in obveznosti, ki izvirajo iz pravnega posla, ki je bil podlaga za nastanek služnosti, vključno s pravico do odpovedi pogodbe (14. člen Pogodbe). Ker služnost na nepremičnini preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (drugi odstavek 241. člena v zvezi s prvim odstavkom 226. člena SPZ), je tožnica kot lastnica obremenjene nepremičnine upravičena zahtevati izdajo izbrisnega dovolila za izbris stvarne služnosti pri nepremičnini in vrnitev predmeta služnosti. Dolžnost vrnitve stvari po prenehanju neprave stvarne služnosti določa 240. člen SPZ v zvezi s prvim odstavkom 226. člena SPZ. Ob prenehanju služnosti se vsa lastninska upravičenja vračajo lastniku, zakar je potrebna vrnitev predmeta služnosti. Obveznost vrnitve stvari je obligacijskopravne narave in je utemeljena v zakonu. Lastnik nepremičnine lahko v primeru, če bivši služnostni upravičenec po prenehanju služnosti stvari ne vrne, vrnitev stvari zahteva bodisi z lastninsko tožbo bodisi s tožbo, utemeljeno na obligacijski obveznosti upravičenca, da lastniku po prenehanju služnosti vrne stvar. Za pravdni postopek velja načelo dispozitivnosti, ki pomeni, da se postopek začne, teče in zaključi po volji strank. Pomeni tudi, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP). Tožniku ne more prisoditi nekaj drugega ali več, kot je tožnik zahteval. Meje postavljenega zahtevka definira tudi vsebina in obseg obravnavanega spora in z njim povezano predloženo procesno gradivo (trditve in dokazi) pravdnih strank (razpravno načelo). Tudi glede zakonskih zamudnih obresti velja načelo dispozitivnosti in sodišče brez izrecne zahteve stranki le-te ne prisodi neposredno na podlagi zakona, kot si razlaga toženka v odgovoru na pritožbo.
Šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP jasno in izrecno določa, da mora druga pogodbena stranka stečajnega dolžnika svojo terjatev za povrnitev škode iz petega odstavka (to je škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice) prijaviti v stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Rok za prijavo te terjatve je določen v petem odstavku 59. člena ZFPPIPP, in sicer mora upnik svojo terjatev za povrnitev škode prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odstopne pravice.
Do razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice ni prišlo šele z vložitvijo tožbe v zadevi XI Pg 1143/2020 na vračilo kupnine, niti s pravnomočnostjo sodbe XI Pg 1143/2020. Tožba na vračilo kupnine v zadevi XI Pg 1143/2020 je bila samo posledica razveze pogodbe, kot je določena v drugem odstavku 111. člena OZ. Škoda je nastala že pred razvezo pogodbe, ko je imela toženka po navedbah tožnikov nepremičnino v posesti in naj bi jo s svojimi ravnanji razvrednotila, tožnika pa sta pravico za povrnitev škode pridobila z odstopom od pogodbe s strani stečajnega upravitelja toženke.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Tožnika sta bila z obvestilom stečajnega upravitelja z dne 14. 2. 2020 seznanjena tako s stečajem toženke kot z odstopom od pogodbe.
Izgubljeni dobiček je dobiček, ki ga lahko pogodbi zvesta stranka utemeljeno pričakuje glede na normalen tek stvari. Ker iz navedb tožeče stranke izhaja nazadovanje poslovanja v preteklih obdobjih, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožeča stranka ni podala trditev, iz katerih bi izhajalo njeno utemeljeno pričakovanje glede izgubljenega dobička.
Pravice in obveznosti, ki so vsebina določenega obligacijskega razmerja, učinkujejo samo za udeležence tega razmerja. Tožeča stranka zato ne more uspeti s toženim zahtevkom, s katerim zahteva razveljavitev najemne pogodbe med drugima strankama. Takšen tožbeni zahtevek je nesklepčen.
zakupna (najemna) pogodba - trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - prehajanje trditvenega in dokaznega bremena - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - stroški pravdnega postopka - zavrnitev sorazmerno majhnega dela zahtevka
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno naložilo breme dokazovanja nepravilnosti dokumentacije toženi stranki. Kot že navedeno, dokazno in trditveno breme med strankama prehaja. Dokazno breme je namreč na tistem, ki zatrjuje obstoj, ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva, kar v konkretnem primeru pomeni, da je tožeča stranka z listinami in izpovedbo zakonitega zastopnika tožeče stranke in priče dokazovala, da tožena stranka ni plačala zapadle najemnine ter da ni prišlo do kompenzacije. Tako je prešlo breme ugovorov, da to ne drži, v toženkino trditveno in dokazno breme.
Pravilo iz prvega odstavka 498. člena ZGD-1 velja za družbenika gospodarske družbe, kar ni niti upnica niti C. C. Tudi če bi bil C. C. družbenik dolžnika (a ni, to je družba D., d. o. o.), družbenica dolžnika še vedno ne bi bila njegova zunajzakonska partnerica in ji zato ni mogoče pripisati dolžnosti, da mora v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, to storiti tudi ona. Samo če bi to po določilih ZGD-1 morala storiti tudi upnica, ne bi imela pravice zahtevati vrnitve posojila v postopku prisilne poravnave.
Ni sporno, da je dolžnik delno plačal dolg, tudi niso sporni zneski. Dolžnik ne navaja, da bi morala biti izvršba delno ustavljena še za morebitne dodatne zneske, kot je upnik delno umaknil predlog za izvršbo in odločilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076499
OZ člen 619. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 451, 454, 454/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez glavne obravnave - pogoji za odločitev brez naroka - sporno dejansko stanje - nekonkretizirane navedbe - neprerekana dejstva - nesporno dejansko stanje - narok v sporih majhne vrednosti - neizvedba naroka - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je v postopku smiselno trdila le, da tožnici ne dolguje ničesar, ker ima zoper njo nasprotno terjatev, pri čemer slednje (upoštevaje nasprotne obrazložene navedbe tožnice) niti po podlagi niti po višini ni utemeljila. Takšna zatrjevanja standardu konkretiziranosti ne ustrezajo.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, pri čemer je ob odsotnosti zahteve katere od strank za izvedbo naroka pravilno in utemeljeno izpodbijano sodbo izdalo na podlagi prvega odstavka 454. člena ZPP.
Izvedba dokaza zaslišanja strank je namenjena dokazovanju predhodno zatrjevanih dejstev in ne dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage oziroma zagotavljanju pravice stranke do izjave v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076870
OZ člen 74, 587, 616, 616/3. ZPP člen 8, 212.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - pooblastilo za sklepanje pogodb - enostranska izjava - neobstoj pooblastila za zastopanje - trditveno in dokazno breme
Po pravilu o dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP tožeča stranka zatrjuje dejstvo, da je bila sklenjena najemna pogodba in to dejstvo mora tudi dokazati. Ugotoviti je mogoče, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka svojega dokaznega bremena ni zmogla. Na drugi strani pa so bili ugovori tožene stranke, da najemna pogodba ni bila pisno sklenjena v mesecu avgustu 2021 in predloženi dokazi zato prepričljivi.
ZGD-1 člen 507, 507/1, 516, 516/1, 517, 517/1, 420, 420/1, 652, 652/1, 655. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nezdružljivost z bistvom družbe - pravni interes za izdajo začasne odredbe - statusno preoblikovanje družbe - preoblikovanje družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo - vpis sprememb v sodni register - časovne meje pravnomočnosti - pravni učinek vpisa v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - publicitetni učinek vpisa - pasivna legitimacija družbenikov
Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost. Gre torej za vprašanje, stanje do katerega trenutka sodišče upošteva, ko odloča v zadevi. V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pa je to čas izdaje sodne odločbe.
O oblikovalnem učinku vpisa v javno knjigo govorimo takrat, kadar z vpisom v to knjigo nastane ali preneha določena pravica ali pravno razmerje. Takšen vpis je tudi vpis spremembe pravnoorganizacijske oblike družbe v sodni register.