ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3. ZPP člen 7, 7/1, 212.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - generalna klavzula - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - razpravno načelo
Ne drži pritožbeni očitek, da bi bilo dolžnikovo ravnanje lahko le predmet kazenskega postopka zoper dolžnika. Različna sodišča lahko obravnavajo isti dogodek, pri čemer pa se niti delovno niti stečajno sodišče ne izrekata o dolžnikovi kazenski odgovornosti, pač pa s stališča materialnega delovnega in stečajnega prava (zgoraj povzete generalne klavzule) ocenjujeta dovoljenost dolžnikovega ravnanja.
URS člen 158. ZPP člen 319, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 122, 122/4, 128, 128/4, 242, 242/3.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - predlog za začetek stečajnega postopka - pooblastilo za vložitev - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitev sklepa - objava sklepa - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - ponarejeno pooblastilo - zavrženje pritožbe
Iz stečajnega spisa izhaja, da je sklep o začetku stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane družbe postal pravnomočen (najkasneje) 5. 9. 2022, saj zoper njega do tega dne (15 dni od vročitve sklepa družbenici po njenem pooblaščencu, odvetniški pisarni A. in po objavi na portalu Ajpes) ni bilo pritožbe. Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost tega sklepa ni več mogoče spuščati. To, kar je pravnomočno odločeno, se šteje za resnično (res iudicata pro veritate accipitur). Na pravnomočno sodno odločbo so sodišča vezana in jo morajo upoštevati kot pravilno in zakonito.
V četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP je določena neizpodbojna domneva, da velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Namen zakonodajalca je, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zaradi česar ZFPPIPP vsebuje razne institute, ki omogočajo pospešitev postopka. Tak je tudi namen instituta objave pisanj v postopkih zaradi insolventnosti. Z objavo je strankam dana možnost, da se seznanijo z vsebino procesnih dejanj. Pritožnica je tako, tudi če ji v resnici sklep o začetku stečajnega postopka ni bil vročen, imela možnost, da se z njim seznani z njegovo objavo na portalu Ajpes.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00077110
ZPIZ-1 člen 271, 272. ZPIZ-2 člen 190, 191, 193. OZ člen 352.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - odgovornost - zastaranje
Škoda, ki izvira iz obveznosti Zavoda, da izplačuje dajatve zavarovancu, glede na obrazloženo ne more nastati pred izdajo odločbe, s katero se zavarovancu prizna pravica do dajatve iz pokojninske blagajne iz naslova obveznega zavarovanja, da subjektivni zastaralni rok za uveljavitev odškodninske terjatve Zavoda iz naslova povrnitve škode zaradi izplačila nadomestila za invalidnost v okoliščinah primera ne more začeti teči pred izdajo odločbe, s katero je bila zavarovancu odmerjena višina dajatve v breme pokojninske blagajne.
Zastaranje odškodninske terjatve ni moglo začeti teči pred 5. 4. 2017, to je z dnem izdaje odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici zavarovanca do nadomestila za invalidnost.
ZPP člen 227, 227/1, 227/5, 339, 339/2-8, 339/2-14.
obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - pravica do izjave - dokazna ocena - škodni dogodek - avtomatska vrata - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Iz ekspertize izvedenca in njene ustne dopolnitve ter zaslišanja serviserja jasno izhaja, da se škodni dogodek ni mogel pripetiti na s strani tožnice zatrjevani način (z nenadnim zapiranjem vrat, ko se je oškodovanec nahajal med vrati; tako silovitim udarcem, da je oškodovanec padel; in nekajkratnim odpiranjem in zapiranjem vrat, ki so ob tem udarjala na tleh ležečega oškodovanca). Ni dvoma, da si je oškodovanec ob padcu poškodoval ramo, vendar je ugotovljeno, da do poškodbe ni prišlo zaradi zatrjevanega (enkratnega) nepravilnega delovanja vrat. Ugotovljeno je, da so bila (sporna) vrata tehnično brezhibna, redno servisirana in opremljena s senzorji, ki so zadoščali predpisanim standardom. Pritožbeno izpostavljanje, da naj bi vendarle dne 7.10.2015 in v primeru konkretnega oškodovanca vrata nepravilno delovala, ni utemeljeno. Že siceršnje ugotovitve, da vrata niso poškodovala nikogar drugega, da so bila redno servisirana, da na delovanju vrat ni bilo opaziti težav ali nepravilnega delovanja, ipd., kažejo na pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da do oškodovančeve poškodbe ni prišlo zaradi nepravilno delujočih vrat.
K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice), do katere je prišlo po tem, ko je slednja dobavo blaga (nepravilno) pogojevala s plačilom toženkinih predhodnih obveznosti, v primerih, ko čas ni bistvena sestavina pogodbe, sama po sebi ne pomeni prenehanja obveznosti. Je pa lahko zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice) vzrok, zaradi katerega lahko upnik (v obravnavani zadevi toženka) uveljavi svoje pravice in doseže prenehanje obstoječe obveznosti. Tega toženka, če morebiti ni imela več interesa, sprejeti zamujeno izpolnitev, ni storila (ni uveljavila pravice, da pogodbo razdre - v tem primeru bi bila prosta svoje obveznosti, saj zanjo ne bi bilo več pravne podlage), zato je (bila) dolžna sprejeti tudi kasnejšo zamujeno izpolnitev dolžnika (tožnice). Ker po pozivu tožnice konstrukcijskega lesa ni prevzela, je po pravilni razlagi izpodbijane sodbe (točka 21 obrazložitve) z 20. 9. 2022 prišla v upniško zamudo (prvi odstavek 300. člena OZ), zamuda tožnice (dolžnika) pa je takrat prenehala (prvi odstavek 301. člena OZ).
Res je, da toženka lesa ni hotela prevzeti in res je tudi, da je tožnica k temu ne more prisiliti (sodelovalna dolžnost upnika ni iztožljiva - dolžnik v razmerju do upnika ne more s tožbo zahtevati izvedbe ravnanj, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev), a je posledica tega nastanek upniške zamude. Ne pomeni pa nastala situacija, da je dolžnik (tožnica) prost svoje obveznosti oziroma da za toženko že teče rok za plačilo kupnine. Določba 301. člena OZ namreč ne ureja prenehanja pogodbene obveznosti, ampak le posledice upnikove zamude. Če upnik (v obravnavani zadevi toženka) noče sprejeti izpolnitve, lahko dolžnik (v obravnavani zadevi tožnica) dolgovano izpolnitev obdrži pri sebi in se zadovolji z drugim pravnimi posledicami stanja, v katerem izpolnitve ni mogoče opraviti. V stanju upnikove zamude je njegov interes varovan. Če pa se odgovornosti želi razbremeniti (da je prost svoje obveznosti), pa so v OZ določeni načini nadomestne izpolnitve, med njimi za gospodarske pogodbe (če je blago primerno za shranjevanje, v nasprotnem primeru se stvar proda po pogojih iz 308. člena OZ, izkupiček pa položi pri sodišču) izročitev stvari v hrambo javnemu skladišču na račun upnika, ki ima učinek položitve pri sodišču (drugi odstavek 304. člena OZ). S takšno položitvijo dolgovane stvari (ali njene kupnine po odbitku prodajnih stroškov) je dolžnik prost svoje obveznosti (prvi odstavek 306. člen OZ) in šele od takrat dalje teče oziroma bi v primeru položitve blaga ali kupnine tekel rok 30 dni od dobave blaga, ko je bilo treba plačati kupnino.
gradbena pogodba - dokazilo o zanesljivosti objekta - odgovornost za stvarne napake - očitna napaka - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - odprava napake po drugem izvajalcu - ugovor zastaranja
Če izvajalec ne zagotovi dokazila o zanesljivosti objekta, je njegova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake.
Nepredložitev dokazila o zanesljivosti objekta predstavlja napako, ki se nanaša na dejstva, ki so bila izvajalcu znana ali mu niso mogla ostati neznana, izvajalcu namreč ni moglo ostati neznano, da ni predložil dokazila o zanesljivosti objekta. Tožena stranka se v obravnavani zadevi ne bi mogla uspešno sklicevati na prekluzivne roke za grajanje napake. Vendar pa tudi v takšnem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena, temveč se lahko uveljavlja ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ugovor zastaranja utemeljen.
ZFPPIPP člen 70, 103, 103/1, 103/4, 103/4-2, 104, 104/8, 224, 224/1, 353. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2, 6, 6/1, 6/1-1.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - nagrada upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - izplačilo nagrade
Nadomestilo za preizkus terjatev je odvisno od števila pravočasno prijavljenih terjatev (2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP), upnica pa ugotovitve sodišča prve stopnje o številu preizkušenih pravočasno prijavljenih terjatev s pritožbo ne izpodbija.
Nagrada se izplača kot strošek postopka v breme stečajne mase po pravnomočnosti sklepa o odmeri (osmi odstavek 104. člena in 353. člen ZFPPIPP).
predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - procesna predpostavka za vložitev tožbe - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - neutemeljeno zavrženje tožbe
Iz zakonske dikcije 27. člena ZDOdv sicer res izhaja, da gre za procesno predpostavko, ki mora obstajati ob vložitvi tožbe, vendar pa večinska sodna praksa dovoljuje, da tožeča stranka do vložitve tožbe (vsaj) predlaga Državnemu odvetništvu mirno rešitev spora in nato dokaz o neuspešni mirni rešitvi spora predloži kasneje (prim.: II Cp 1315/2018,...).
Za odločitev je pomemben namen določbe: razbremenitev sodišča in Državnega odvetništva. Ta pa je bil s tem, ko je Državno odvetništvo o zahtevku za mirno rešitev spora odločilo pred tem, ko je o njem odločalo sodišče, vsekakor dosežen. Okoliščine konkretnega primera zato po oceni višjega sodišča kažejo na to, da je v tem primeru zavrženje tožbe glede spornega dela zahtevka napačno (Cp 2214/2019).
prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena zaveza - načelo pacta sunt servanda - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - pogodbena podlaga - kavza pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe
Pogodba, ki sta jo stranki prostovoljno in sporazumno sklenili, ni predvidevala morebitnega minimalnega (fiksnega) obsega naročil tožene stranke. Z zmanjšanjem števila vozil tožeče stranke, ki jih potrebuje za odvoz odpadkov, je tožena stranka ravnala v okviru dogovorjenih pogodbenih upravičenj, pri čemer sploh ni pomembno, ali je do zmanjšanja prišlo iz razlogov povezanih z izbruhom epidemije Covid-19, ali v posledici (druge) poslovne odločitve tožene stranke.
Glede na jasno urejeno odpovedno upravičenje v sami Pogodbi ni mogoče sklepati, da je bil splošni namen dolgoročnega sodelovanja strank del pogodbene podlage (39. člen OZ), ki bi takšno pogodbeno upravičenje omejeval. V tem delu je lahko šlo zgolj za nagibe za sklenitev sodelovanja pogodbenih strank, pri čemer pa slednji na veljavnost in vsebino sklenjene Pogodbe ne morejo imeti vpliva (prvi odstavek 40. člena OZ).
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - vračilo predujma
Predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je enak vsoti zneskov najnižjega nadomestila upravitelja, pavšalnega nadomestila za objave in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom (prvi in sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, se sredstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka založijo iz proračuna sodišča. V kolikor nato vrednost unovčene stečajne mase presega znesek založenega predujma, sodišče odloči, da se plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča.
ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 271/3, 274. ZVZD člen 9, 25. ZPP člen 8, 14.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - vzročna zveza - vzročnost za škodni dogodek - odškodninska odgovornost povzročitelja - deljena odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nevarna dejavnost - delovni stroj kot nevarna stvar - odškodninski zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije proti odgovorni osebi - I. kategorija invalidnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obseg vezanosti
Pritožnica zanemarja osnovni vzrok za nezgodo, to je ravnanje prvega toženca, ki je bil ob škodnem dogodku delavec druge toženke. Ravnanja oziroma opustitve zavarovanca ter njegovega delodajalca se lahko odrazijo v njunem soprispevku k škodi, ne moreta pa biti skoraj izključno odgovorna za nastalo škodo. Takšna porazdelitev odgovornosti, kot jo želi tožena stranka, bi nasprotovala pravnomočni obsodilni kazenski sodbi.
vsebina obveznosti - denarna terjatev - dogovor o načinu izpolnitve - kompenzacija - predmet izpolnitve - prepoved zlorabe pravic
Zmotno je pritožbeno stališče, da tožeča stranka zaradi dogovorjenega plačila s kompenzacijo ne more zahtevati plačila v denarju, še manj pa to pomeni, da je zapadlost toženkine obveznosti odložena za nedoločen čas. Ne glede na dogovor o kompenzaciji to ne pomeni, da nasprotna stranka svoje obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled, če se terjatve niso kompenzirale. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv, zatrjevani neuspeh njene izvedbe pa sodi v sfero tožene stranke. Edini učinek neizvršene kompenzacije je v tem, da denarna obveznost tožene stranke ni prenehala.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/5, 104, 104/8, 353, 399, 399/3, 401, 402, 402/1, 402/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2, 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - stroški stečajnega postopka - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - nagrada stečajnega upravitelja - izplačilo nagrade
Stečajni upravitelj mora na podlagi podatkov, ki so mu dostopni, preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 402. člena ZFPPIPP) in opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP). V kakšni zvezi je z opravljanjem tovrstnih nalog pritožbeni očitek, da je iz stečajnega spisa razvidno, da je stečajna upraviteljica delo slabo opravljala, pritožnica ne pojasni.
Nagrada se izplača kot strošek postopka v breme stečajne mase po pravnomočnosti sklepa o odmeri (osmi odstavek 104. člena in 353. člen ZFPPIPP).
postopek osebnega stečaja - sprememba predračuna stroškov
Pri določitvi predračuna stroškov ni mogoče predvideti, ali bodo potrebni drugi sodni postopki ter natančna ocena teh stroškov. Predračun stroškov stečajnega postopka predstavlja le oceno stečajnega upravitelja, koliko stečajne mase bo porabljeno za stroške stečajnega postopka. Zato je za presojo spremembe predračuna stroškov odločilnega pomena, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - štetje rokov
Sodišče prve stopnje je napačno štelo rok. Pri štetju ni upoštevalo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika, v kolikor je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00074417
ZSPDSLS člen 23. ZSPDSLS-1 člen 2, 48, 48/1, 48/2. URS člen 34, 35, 39.
svoboda izražanja - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - svoboda novinarskega izražanja - pravica do dobrega imena in časti - pravica do ugleda ali dobrega imena - pravica od varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - pravica do svobode izražanja medijev - preverjanje informacije - nepremoženjska škoda - javni interes - obrekovanje s tiskom - obrekovanje v medijih
Tudi če drži, da je lastnik tožene stranke konkurent tožeče stranke in da je imel za objavo tudi druge motive, ni mogoč zaključek, da je bila svoboda izražanja pri spornih objavah zlorabljena. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo da je bila z zapisi omogočena tehtna javna razprava o pereči problematiki v splošnem javnem interesu. Negativne vrednostne sodbe niso dopustne le takrat, kadar nimajo nikakršne podlage v dejstvih, ki jih podpirajo, oziroma če so onkraj predmeta razprave in se sprevržejo v osebno sramotenje in ponižanje. Glede na vsebino in stil zapisov tudi po mnenju pritožbenega sodišča objav ni mogoče opredeliti kot sramotenje in ponižanje. Navsezadnje so bili zapisi s podobno vsebino objavljeni tudi v drugih medijih in je torej že iz tega razloga težko govoriti, da je šlo samo za "obračunavanje" med pravdnima strankama.
ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-1, 275, 278. SPZ člen 92.
izpodbojni zahtevek - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - odplačno razpolaganje - tožba za razveljavitev učinkov pravnih dejanj - objektivni in subjektivni pogoji - vrnitveni zahtevek
Odplačna pravna dejanja, pri katerih je prišlo zgolj do spremembe v strukturi dolžnikovega premoženja, ne da bi hkrati prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in posledičnega manjšega poplačila drugih upnikov ali privilegiranja določenega upnika, niso izpodbojna.
Objektivni pogoj izpodbojnosti je tako po presoji sodišča druge stopnje izpolnjen le v razliki med prodajno ceno vozila (nesporno plačanimi 9.700,00 EUR) in tržno vrednostjo vozila na dan izdaje sodne odločbe (13.223,37 EUR), to je za znesek 3.523,37 EUR, za kolikor je bila zaradi prodaje vozila po nižji ceni zmanjšana čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika (prim. prva alineja 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež terjatve
Upnik z delom predloga za nadaljevanje izvršbe na terjatev dolžnika na ″prenos lastninske pravice na motornem vozilu″ in na ″izvedbo vseh drugih dejanj, potrebnih za prenos lastninske pravice in posesti na vozilu″, ni zasledoval pridobitve posesti na določeni stvari dolžnika, se pravi njene izročitve.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - odvetnik kot stranka v postopku - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - gospodarski spor
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne kot odvetniške družbe) niso navedeni med osebami, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP). V obravnavani zadevi zato ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074264
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 635, 635/2, 639, 639/3, 640.
podjemna pogodba - stvarna napaka - jamčevanje za stvarne napake - znižanje plačila - ugovor pravice do znižanja plačila - sklepčnost ugovora na znižanje plačila - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je ustrezno pojasnila, kako je ovrednotila vrednost izvedenega dela z napako, določnejšega pojasnila pa od nje ni mogoče zahtevati. Kot naročnik je namreč v zvezi s tem v spoznavni stiski, saj je laik in nima potrebnega strokovnega znanja, prav tako si ne more pomagati s podatki o tržnih cenah, saj se storitev izdelave projektne dokumentacije, obremenjene z napako, na trgu (logično) ne ponuja.