izvršilni stroški - izvršilni naslov - nagrade za izvensodni zahtevek - stroški prevoda - evropski nalog za izvršbo
Zgolj zato, ker dolžnik ni prostovoljno izpolnil obveznosti, še ne pomeni, da je bil izvensodni poziv potreben za izvršbo. Posledično stroški zanj niso potrebni za izvršbo, še posebej v tem primeru, ko gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ko ima upnik že sodbo in dolžnik se mora zavedati, da lahko vsak trenutek vloži predlog za izvršbo.
Stroški prevoda so del stroškov izdaje evropskega naloga za izvršbo in s tem del izvršilnih stroškov.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - stroški in nagrada sodnega cenilca
Dolžnik obrazloženo ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je njegova pritožba posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta ter se zanjo plača sodna taksa po tarifni št. 4033 ZST-1 v znesku 33,00 EUR.
ZPP člen 200, 200/3, 201, 201/4, 343, 343/4, 363, 363/2.
pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - pripoznava tožbenega zahtevka - sklep o dopustitvi stranske intervencije
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal, glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - povrnitev stroškov postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - konec glavne obravnave - zavrženje predloga
Skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP, ki se v postopkih zaradi insolventnosti smiselno uporablja in za vložitev zahteve za povrnitev stroškov dolžnika ZFPPIPP ne določa specialne ureditve, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Vsi roki, ki so povezani s povrnitvijo stroškov, so zakonski roki, ki jih sodišče ne more podaljševati.
ZPP člen 142, 142/3, 224, 224/1, 224/4, 277, 277/2, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi
Tožena stranka v pritožbi trdi, da so dejstva v javni listini, to je obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi, nepravilno ugotovljena. Vendar pa z golim zanikanjem v obvestilu ugotovljenega dejstva, da ji je bilo pisanje po preteku roka puščeno v hišnem predalčniku, domneve o pravilnosti vročitve ni uspela izpodbiti.
stečajni postopek nad pravno osebo - domneva o insolventnosti dolžnika - insolventnost dolžnika - davčni dolg - predlog za obročno plačilo
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da dolžnica ni insolventna. Zgolj izražen namen za obročno poplačilo dolga pri več kot dve leti trajajočem predhodnem postopku o začetku stečajnega postopka ne zadostuje zato, da bi lahko pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podana insolventnost pritožnice.
prisilna poravnava na predlog upnika - procesna legitimacija delničarja delniške družbe - novejša sodna praksa
Tekom tega postopka je prišlo do spremembe v stališčih sodišča, ki je sprva pritožniku priznavalo procesno upravičenje nastopati v tem postopku kot stranka, ker je štelo, da ima kot delničar tudi položaj upnika iz naslova njegovih premoženjskih korporacijskih pravic do preostanka premoženja družbe. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-107/2021, Up-341/2021 pa jasno izhaja, da delničar ni upnik dolžnika in da mu imetništvo korporacijske pravice do dela premoženja dolžnika, ki ostane po plačilu vseh obveznosti dolžnika do njegovih upnikov, ne daje pravnega oziroma procesnega položaja upnika v postopku zaradi insolventnosti.
V obravnavani zadevi vprašanje, ali gre za regulacijsko ali zavarovalno začasno odredbo, ni odločilno, saj mora biti v obeh primerih izpolnjen pogoj primernosti oz. dopustnosti predlaganih sredstev zavarovanja.
V primeru že obstoječega pravdnega postopka, ko se nad toženo stranko začne stečajni postopek, mora tožeča stranka zaradi načela koncentracije stečajnega postopka v zakonsko določenem roku prijaviti vtoževano terjatev v stečajnem postopku in v primeru njenega prerekanja v prekluzivnem roku nadaljevati pravdni postopek, sicer njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. Vendar pa to velja le za terjatve iz 20. člena ZFPPIPP. Če pa teče pravdni postopek proti stečajnemu dolžniku glede tožbenega zahtevka, v katerem ni vsebovana terjatev iz 20. člena ZFPPIPP, se pravdni postopek nadaljuje (ko ga prevzame stečajni upravitelj ali ko ga sodišče pozove, da to stori) in mora sodišče o takem zahtevku vsebinsko odločiti.
ZFPPIPP člen 121, 121/2, 123a. ZPP člen 105, 105/3, 289, 335, 335-1, 335-4, 343, 343/1, 343/3, 346, 366. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 25. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti (2021) člen 2.
začetek osebnega stečaja - smiselna uporaba določb ZPP - obvezne sestavine pritožbe - elektronsko vlaganje pisanj - podpis pritožnika - nepodpisana pritožba - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe dolžnika
Pritožnik je vložil pritožbo po elektronski pošti, ki ni podpisana, zato jo je višje sodišče v skladu z zgoraj navedenimi procesnimi določbami zavrglo kot nedovoljeno. Pritožbeno sodišče je namreč ob pregledu pritožbe ugotovilo, da ne vsebuje niti lastnoročnega podpisa pritožnika, niti njegovega varnega elektronskega podpisa. Pritožba, ki je bila vložena v obliki sporočila elektronske pošte, poslanega z elektronskega naslova ...@gmail.com na elektronski naslov sodišča urad.ozce@sodisce.si, namreč vsebuje le računalniški izpis imena "A. A.", kar pa ne ustreza lastnoročnemu podpisu, kot je opredeljen v tretjem odstavku 105. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 233, 233/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo upravitelja - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
Ob razlagi, kakršno je uporabilo sodišče prve stopnje, se upravitelju nalaga določena opravila, za katera se pogosto že v naprej ve (ko iz predloga za začetek postopka osebnega stečaja oziroma otvoritvenega poročila izhaja, da dolžnik nima nobenega premoženja; ko gre za nezaposljivega oziroma težko zaposljivega dolžnika ...), da upravitelj plačila zanje ne bo prejel. Takšna razlaga pa je v nasprotju z določbami ZFPPIPP, ki upravitelju nalagajo opravljanje določenih nalog v postopku odpusta obveznosti in mu dajejo tudi pravico do nagrade za opravljanje teh nalog.
postopek osebnega stečaja - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba upnika - dovoljenost pritožbe - pravni interes za vložitev pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa - pritožba zoper obrazložitev - stroški pravdnega postopka - pobot terjatev - poslabšanje pravnega položaja
Predpostavka vsakega pravnega sredstva je pravni interes. Ta je podan, kadar lahko stranka na podlagi uspeha s pravnim sredstvom pričakuje drugačno, zase ugodnejšo odločitev. Pravni interes mora biti podan ne le ob vložitvi pravnega sredstva, ampak tudi ob odločanju sodišča o njem.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1. ZFPPIPP člen 114, 114/3.
unovčevanje stečajne mase - postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase - tarifa - omejitev višine nadomestila - namen stečajnega postopka
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da se pri odločanju o nadomestilu upravitelju, postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je razdelitev izvajala skozi več delnih razdelitev.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 386, 386/1, 386/1-1. DZ člen 74, 74/1, 74/2, 77, 77/1, 83, 83/5.
postopek osebnega stečaja - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - izločitvena pravica zakonca - sodna poravnava - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - soglasje k sklenitvi sodne poravnave
V postopku osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da ne more opravljati dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika je stečajni upravitelj.
Stranka, ki vloži predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, je dolžna s konkretnimi dokazi dokazati svoje navedbe o nezmožnosti plačila sodne takse.
podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - materialno procesno vodstvo
Primarni jamčevalni zahtevek, z izjemo zakonsko določenih primerov (za katere v našem primeru ne gre), je zahtevek naročnika, da podjemnik v primernem roku odpravi napake. Drugače povedano: na podlagi pravočasnega obvestila o napakah, lahko naročnik od podjemnika najprej (primarno) zahteva odpravo napak z določitvijo ustreznega roka in šele, če podjemnik napake ne odpravi, ima naročnik do njega jamčevalni zahtevek.
stečajni postopek - odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - anticipirana fiduciarna cesija - rubež terjatve - večkratni odstop
Pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben, ampak fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Zato s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Podobno stališče je sodna praksa že zavzela v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev.
stečajni postopek - končni načrt posebne razdelitvene mase - ponavljajoča se bodoča terjatev - pogodbeni odstop terjatve - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - anticipirana fiduciarna cesija - notarski zapis - sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika - rubež in prenos terjatve - razpolagalna sposobnost stečajnega dolžnika - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - ista terjatev - vrstni red poplačila več upnikov - obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi
Pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben, ampak fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Zato s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Podobno stališče je sodna praksa že zavzela v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja
Sodišče prve stopnje je dolžnici določilo najdaljše preizkusno obdobje. Po oceni pritožbenega sodišča pa dejstva, ki jih je ugotovilo, te dolžine ne opravičujejo. Dolžnica je res mlada, vendar prejema minimalno plačo, kar pomeni, da k poplačilu obveznosti ne bo bistveno pripomogla. Ker pa je znesek prijavljenih terjatev dokaj visok, njenemu predlogu za skrajšanje preizkusnega obdobja na dve leti ni mogoče ugoditi. Po presoji pritožbenega sodišča je primerno preizkusno obdobje glede na ugotovljeno obdobje dveh let in šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - normativna protipravnost - kvalificirana protipravnost - epidemija - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - omejevanje stikov zaradi epidemije - opravljanje gostinske dejavnosti - svobodna gospodarska pobuda - izguba prihodka
Pojem zakonodajne (normativne) protipravnosti zajema zakone, ki so neskladni z ustavo, ter tudi podzakonske predpise, ki niso skladni z zakoni ali ustavo. Ključno vprašanje v obravnavani zadevi zato ni stroga presoja nujnosti, strokovnosti, primernosti in sorazmernosti ukrepov, sprejetih v Odloku/25 (dejanska ocena ustavnosti Odloka/25), pač pa presoja o tem, ali so izpolnjene obvezne predpostavke za toženkino odškodninsko odgovornost (tj. odškodninsko odgovornost države), in sicer v prvi vrsti, ali je Vlada RS s sprejetjem Odloka/25 ravnala protipravno v smislu 26. člena URS oziroma hudo kršila ustavne določbe ali temeljne civilizacijske standarde.
Tožničino stališče, da je šlo pri začasni prepovedi oziroma omejevanju ponujanja in prodajanja gostinskih storitev neposredno potrošnikom za nesorazmeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude, nima podlage v odločbah Ustavnega sodišča RS, saj se Ustavno sodišče RS v presojo o nujnosti, primernosti in sorazmernosti posameznih ukrepov ni spuščalo. Ker je presodilo, da je zakonska podlaga, na podlagi katere je bil sprejet Odlok/25, zaradi vsebinske nedoločnosti protiustavna, drugih očitkov niti ni presojalo. To pa pomeni, da ni mogoče slediti pritožbenim navedbam o protipravnosti ravnanja v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti države po 26. členu Ustave RS.