Za določitev, kdaj je potekel rok za vročitev in kdaj se šteje, da je pisanje vročeno, je torej pomembno le, kdaj je potekel rok za prostovoljen prevzem pisanja. Datum, ko je bilo pisanje puščeno v nabiralniku, tu ni pomemben, pisanje se pusti v hišnem predalčniku po tem, ko je rok že potekel.
Za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče identifikacijske podatke predlagatelja in njegovih družinskih članov potrebuje in so obvezna vsebina. Če predlog teh podatkov ne vsebuje, sodišče s takim predlogom ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Ponovno priznanje nagrade za študij spisa (sedaj že tretjič), pri čemer je bila izvedenki istočasno priznana tudi nagrada za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja, kot pravilno opozarja pritožba, ni utemeljeno. Večkratno ukvarjanje izvedenca z določeno zadevo v okviru pisne izdelave izvedenskega mnenja, njegove pisne dopolnitve in ustnega podajanja na naroku za glavno obravnavo samo po sebi ne daje podlage za večkratno odmero nagrade za študij spisa. Izvedenka pa v svojem zahtevku za plačilo posebej tudi ni obrazložila, zakaj naj bi bila do tega sedaj ponovno upravičena.
Namen ustnega zaslišanja ni, da bi izvedenec neposredno na zaslišanju opravljal konkretne analize in sestavljal preračune. Slednje je običajno prepuščeno pisnemu izvidu oziroma mnenju.
Opredelitev terjatve kot prednostne ali neprednostne ni del postopka preizkusa terjatev. Načeloma pa ni mogoče izključiti primera, da prednostna terjatev ne bi bila hkrati tudi zavarovana. Upnica terjatev navedenih upnikov sploh ni prerekala, ampak se ni strinjala z vrsto posameznih terjatev, ki ne vplivajo na glasovanje o prisilni poravnavi. Končni seznam prijavljenih in priznanih ter prerekanih terjatvah daje podlago za glasovanje o prisilni poravnavi. Iz teh podatkov izhaja, kateri upniki so upravičeni do glasovanja, kar je bistveno za nadaljnji postopek prisilne poravnave. Prisilna poravnava, tudi če bo izglasovana, ne bo vplivala na prednostne in zavarovane terjatve, ki bodo morale biti poplačane ne glede na izid glasovanja o prisilni poravnavi.
V konkretnem postopku prisilne poravnave iz podatkov spisa izhaja, da je bil upniški odbor konstituiran. Njegova naloga je bila, da zahtevo sodišča za podajo soglasja po četrtem odstavku 182. člena ZFPPIPP obravnava ter da v primeru, če se z zahtevo ne strinja, to pravočasno sporoči sodišču. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi upniški odbor zavrnil izdajo soglasja, ampak le, da ni bila dosežena sklepčnost, zato niso bili izpolnjeni pogoji za sprejem odločitve.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zmotno štelo, da upniški odbor ni soglašal s podaljšanjem roka in zato roka za vložitev zahteve za dovolitev spremembe NFP ni bilo mogoče podaljšati. Pravilna posledica ugotovljene nesklepčnosti upniškega odbora je, da upniški odbor odločitve o soglasju ni sprejel, v tem primeru pa je treba uporabiti določbo četrtega odstavka 88. člena ZFPPIPP.
Naloga sodnika je, da odloča v zadevah, njegove odločitve pa so nato predmet preizkusa v rednih in izrednih pravnih sredstvih in zato, v kolikor niso podane še druge posebne okoliščine, katerih pa tožeča stranka niti ne navaja, ni mogoče sprejeti stališča, da sodnikovo odločanje v konkretni zadevi ne bo nepristransko.
Okoliščina, da je poštar z delom na tistem področju začel aprila, ne spodkoplje verodostojnosti njegove izpovedbe glede zadevno kritičnega vročanja v drugi polovici maja, med drugim tudi glede na to, da je povedal (kar je življenjsko povsem sprejemljivo), da so ga na specifiko naslova pri dolžniku in njegovi širši družini ob nastopu službe in ob ogledu terena pri pošti opozorili. Glede pismonoševega majskega dopusta pritožnik izpušča dostavek, ki izhaja iz zapisnika o zaslišanju, kjer je A. A. povedal, da je bil na dopustu verjetno za prvi maj. Se pravi, v začetku maja, ne pa v drugi polovici maja, ko je potekalo sporno vročanje. In še pomembnejši pritožnikov izpust: takoj v nadaljevanju je poštar na vprašanje pritožnikove pooblaščenke potrdil, da je podpis na potrdilu o vročitvi taksnega naloga, pripetem k red. št. 58, njegov (vidna je lepo čitljiva parafa velikih pisanih A in A). Ker v tej zadevi ni bilo sporno, da je bilo obvestilo o prispelem pismu puščeno v nabiralniku prave hiše, zadnjenavedena okoliščina zapečati sporno vprašanje, ali je bilo dva tedna pozneje samo pisanje s taksnim nalogom vrženo skozi režo babičine hiše. Ni bilo: tudi to je bilo puščeno v pritožnikovem nabiralniku.
Videz nepristranskosti sodišča bi krnila in bi bila lahko zato razlog po 6. točki 70. člena ZPP okoliščina, da v tej pritožbeni stečajni zadevi, s katero se posega v premoženje, ki ga je pritožnik pridobil ravno na račun neutemeljene obsodbe in odvzema prostosti, kot poročevalec sodeluje sodnik, ki je bil član kazenskega senata prve stopnje, ki je dolžniku izrekel obsodilno sodbo, ki je bila nato z izrednim pravnim sredstvom razveljavljena, kar je nazadnje vodilo do oprostilne sodbe. Ti pomisleki pa izgubijo vso moč ob dejstvu, da je ta sodnik tedaj glasoval zoper obsodilno in za oprostilno sodbo, vendar je bil preglasovan.
Pritožnik je terjatev, ki mu je bila z navedeno sodbo nazadnje tudi pravnomočno prisojena, pridobil že 15. 11. 2018, ko je postala pravnomočna kazenska sodba, s katero je bil oproščen kaznivega dejanja poskusa uboja. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2016 z dne 29. 4. 2019 je postal pravnomočen 15. 5. 2019 in je torej pritožnikova odškodninska terjatev v njegovo premoženjsko sfero prešla pred pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti.
Pozneje najdeno premoženje je v celoti objektiven pojem. Gre za premoženje, ki v prejšnjem stečajnem postopku ni bilo upoštevano. Zato niso pravno izvajanja o dejanskem ali dolžnem zavedanju upnice, ki je predlagala začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da to premoženje obstaja, že in še ko je sodelovala v nezaključenem postopku pritožnikovega osebnega stečaja.
Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je četrti odstavek 411. člena ZFPPIPP v nasprotju z ustavo, je prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti te določbe.
Ker pomeni izpodbijani sklep neposredni poseg v obligacijske pravice pritožnic kot pogodbenih strank Pogodbe in Sporazuma, je njuna pravica do pritožbe zoper tak sklep s tem izkazana in podana.
Pri odločanju o tem ali upravitelju nadomestilo pripada ali ne, mora sodišče prve stopnje, tako kot glede vseh sodnih odločitev, presojati ali je upravitelj svoje delo, za katerega zahteva izplačilo nagrade, opravil in v kakšnem obsegu. Pri tem je to v postopku kot je predmetni, ko insolventni dolžnik ni izdelal nobenega mesečnega rednega poročila, kar je navedel upravitelj sam v odgovoru na pritožbo, to še toliko bolj pomembno. Kot pravilno opozarja pritožnik nadzor po 171. členu ZFPPIPP namreč ni le nekaj abstraktnega, za kar bi upravitelju pripadalo plačilo samo po sebi.
Brez ustrezne trditvene podlage pritožbeno sodišče (niti sodišče prve stopnje) iz dokaznih listin ni dolžno samo iskati dejstev, ki bi ustrezno pritrdila navedbam pritožbe. Pritožnica bi morala navesti konkretno katere obema stečajema skupne terjatve upnikov je plačala in s tem plačala skupne obveznosti zakoncev. Ker tega ni storila, s tem ni izkazala uresničitve odložnega pogoja do izdelave načrta končne razdelitve, zato je njena terjatev povezana z odložnim pogojem prenehala že na podlagi 259. člena ZFPPIPP.
Upravitelj je za terjatve do obeh dolžnikov pojasnil, zakaj jih ni mogel vtoževati. Ob tem, da niti ne razpolaga s stečajno maso, ki bi zadoščala za kritje stroškov postopkov proti dolžnikoma, ki bi jih bilo treba izvesti v Italiji oziroma Nemčiji, kar je jasno že iz upraviteljevih poročil, je terjatev do prvo navedenega dolžnika zastarala, zato se višje sodišče strinja s stališčem upravitelja, da izterjava niti ni smiselna. Glede drugo navedenega dolžnika pa upravitelj z računi ne razpolaga, temveč le s knjigovodsko kartico, kar ob ugovoru dolžnika, da računov sploh ni prejel, prav tako ne zadostuje za izterjavo terjatev do njega.
Upravitelj je po oceni višjega sodišča ustrezno pojasnil, da je strokovnega pomočnika najel zato, ker za opravljeno storitev nima potrebnih znanj in izkušenj. Pojasnila upravitelja zadoščajo za presojo, da gre za storitev, za katero je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja.
Upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko za to niso izpolnjeni pogoji, prevzame riziko plačila stroškov postopka. Nobenega razumnega razloga zato ni najti za razlago, da mora dolžnik sam nositi stroške postopka tudi v primeru, ko upnik s svojim predlogom ne uspe.
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo petega odstavka 379. člena ZFPPIPP upnika pozvalo k založitvi predujma za kritje stroškov uveljavljanja zahtevka za plačilo odškodnine iz naslova odškodninske odgovornosti bivšega poslovodstva oziroma pridobitve premoženja. Upniku je bila torej dana možnost, da z založitvijo predujma v višini 5.626,48 EUR omogoči uveljavljanje odškodninskega zahtevka proti bivšemu poslovodstvu. Ker upnik zahtevanega predujma v danem roku ni založil, je sodišče prve stopnje utemeljeno, v skladu z določbo šestega odstavka 379. člena ZFPPIPP, njegov ugovor štelo za umaknjen.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožeča v celoti zadostila svojemu dokaznemu bremenu (212. člen ZPP), saj ni uspela s stopnjo prepričanja dokazati dejanskega poteka škodnega dogodka, da bi sodišče prve stopnje sploh lahko presojalo ostale elemente civilnega delikta oziroma odškodninsko odgovornost tožene stranke v konkretnem primeru.
Glede na dokazno podprte trditve tožeče stranke v zvezi z obsegom škode in s sanacijo, so pritožbene trditve, da škoda ni nastala v tem obsegu premalo konkretizirane.
Odškodninske odgovornosti zaradi neupravičenega pravdanja načeloma ni mogoče izključiti. Zloraba procesnih pravic je lahko povzročena le naklepoma. Stranka se mora zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna.
Pravno naziranje tožeče stranke, za kakršno se zavzema v tem postopku, po zaključku višjega sodišča pomeni nedopustno omejitev pravice do pravnega sredstva in sodnega varstva: pomeni namreč, da lahko (vsak) začetek postopka, katerega uspeh ni vnaprej zagotovljen, predstavlja protipravno ravnanje.
Dokazovanje z izvedencem se res šteje za zaključeno šele takrat, ko izvedenec odgovori tudi na morebitne pripombe pravdnih strank in sodišča, bodisi pisno, bodisi z njegovim zaslišanjem na glavni obravnavi, vendar pa izvedenec na ta način praviloma le še dodatno pojasnjuje svoje že izdelano pisno izvedensko mnenje. Odločitev, ali bo sodišče, zaradi danih pripomb na pisno izdelano mnenje, izvedenca v postopku tudi zaslišalo ali ne, pa je v rokah sodišča in ne pravdnih strank.
Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. To med drugim velja tudi za določbe ZPP o pravočasnosti pritožbe.