OZ člen 40, 40/2. URS člen 23. ZZK člen 35. ZFPPIPP člen 300.
litispendenca - priznanje terjatev v stečajnem postopku - pogojna terjatev - ločitvena pravica - zloraba pravice - zastavna pravica - ničnost - fiktivna pogodba - zemljiški dolg - kreditna pogodba - solidarni dolžnik - pristop k dolgu - zloraba pravice do sodnega varstva
Za ničnost nekega pravnega posla ne zadošča nedopusten nagib ene od strank, če druga zanj ni vedela (drugi odstavek 40. člena Obligacijskega zakonika) in je bil posel realiziran tako, kot je bil dogovorjen, ima pa dopusten predmet in podlago. Kreditna pogodba, h kateri je drugi tožnik pristopil kot solidarni dolžnik, in glede katere ni sporno, da ni bila fiktivna, je bila sklenjena že v letu 2010. Res je prvi tožnik navajal, da naj bi bila takrat že vložena tožba A. na razveljavitev posla z drugim tožnikom in na vračilo kupnine, vendar take navedbe ne zadoščajo za ugotovitev ničnosti pogodbe o solidarnem poroštvu, ki je bila sklenjena z banko. Običajno je, da h kreditni pogodbi za pravno osebo pristopijo kot solidarni dolžniku tudi njeni (dejanski) lastniki. Res je bilo zavarovanje sprva samo z menicami, vendar je drugi tožnik že na podlagi kreditne pogodbe postal solidarni dolžnik. Zato ni nič nenavadnega in gre za običajno prakso, da je banka v letu 2012 svojo terjatev dodatno zavarovala na način, da ji je drugi tožnik izročil zemljiško pismo za že prej ustanovljeni (in v zemljiški knjigi vpisan) zemljiški dolg. Ker kakšnih drugih navedb glede tega, da naj bi banka za očitan namen drugega tožnika vedela, oziroma da sicer ne bi zavarovala svoje terjatve s poroki in v posledici z zemljiškim dolgom (ali hipoteko), prvi tožnik ni podal, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da prvi tožnik ni izkazal niti, da naj bi bil posel fiktiven niti da naj bi bil ničen. Naknadno je bil med solidarnima dolžnikoma in banko sklenjen dodatek, s katerim se je solidarno poroštvo spremenilo v pristop k dolgu. Zaradi tega dodatka sama terjatev in njeno zavarovanje nista postali fiktivni in tudi ne nični.
Ne drži bistvena pritožbena navedba, da se zaradi tožnikovega položaja kot predsedujočega skupščini in pooblaščenca oziroma kolizijskega zastopnika družbe pri podpisu pogodbe o zaposlitvi s poslovodjo učinek sklenjene sodne poravnave nanaša nanj in da jo ima zato pravni interes izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00079161
OZ člen 106, 247. ZPP člen 8, 139, 139/3, 277, 277/1, 277/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje tožbe - vročanje pravni osebi na naslovu v registru - fikcija vročitve - nesklepčnost tožbe - dejanska trditvena podlaga - utemeljenost tožbenega zahtevka - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - pogodbena kazen
Zamudna sodba temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava vse dejanske navedbe tožeče stranke, ki jih je ta podala v tožbi. Posledično tožena stranka po izdaji zamudne sodbe ugotovljenim dejstvom ne more ugovarjati.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 233, 233/7, 233/8, 402. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - stroški stečajnega postopka - nagrada upravitelju - odmera in plačilo nagrade upravitelja
Če unovčena stečajna masa zadošča za plačilo nadomestila upravitelju za izvajanje nadzora nad dolžnikom v postopku osebnega stečaja, ki ga upravitelj mora izvajati v skladu s 402. členom ZFPPIPP, je zato mogoče na podlagi smiselne uporabe določbe osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP upravitelju priznati nagrado za izvajanje dodatnih nalog.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - obveznosti v stečajnem postopku - aktivno iskanje zaposlitve
Sodelovanje dolžnika je v okviru poročanja ter odzivanja upravitelju in sodišču v primeru postopka odpusta obveznosti še posebej poudarjeno.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti
Pri napolnjevanju vsebine standarda „nesorazmernosti“ v pomenu 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP zato ne gre zgolj za razliko med dolžnikovim premoženjem in obveznostmi, pač je potrebno upoštevati, da je njegov namen predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti. Pri presoji dolžnikove (ne)vrednosti odpusta obveznosti mora sodišče upoštevati tudi njegov moralno - etični odnos do ravnanj, ki so privedla do prezadolžitve ter odnos do upnikov. Zato pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri presoji povsem prezrlo njene trditve, da nikoli ni imela namena oškodovati upnike, da jih je ves čas plačevala, kolikor jih je le lahko, tudi potem, ko so po prodaji stanovanja in kasneje hudi bolezni njeni življenjski stroški narasli, prihodki pa zelo padli in se je zaradi dolgov znašla v začaranem krogu in nove kredite najemala le zato, da je pokrila osnovne življenjske stroške in odplačevala dolgove.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2. ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 71, 73, 73/1, 339, 339/2, 339/2-2, 397, 398, 398/1. URS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - obnova postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - smiselna uporaba določb ZPP - izločitev prvostopenjskega sodnika - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pravnega sredstva
Za odločanje o predlogu za izločitev sodnika je pristojen predsednik sodišča, višje sodišče pa o tem odloča le v obsegu, ki je potreben za odločitev o pritožbi, vse v okviru presoje, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega oziroma insolvenčnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, katerega pravila se smiselno uporabljajo.
Ta izločitveni razlog ni podan, kadar gre za odločanje na isti stopnji postopka, četudi se stranka postopka s prejšnjo (tu celo pravnomočno) odločitvijo istega sodnika ne strinja.
Glede izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pa iz zgoraj citiranega zakonskega določila ne izhaja, da bi višje sodišče ob presoji pritožbe in s tem pravilnosti izdane sodne odločbe, presojalo, ali ta izločitveni razlog dejansko obstaja. To je stvar odločitve predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je za tako presojo pristojen. Višje sodišča pa mora preveriti zgolj, ali je bil sodnik, ki je izdal izpodbijano odločbo, pred tem s sklepom predsednika sodišča izločen.
Z izpodbijanim sklepom pa dolžnici tudi ni bila odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva. ZFPPIPP zaradi narave postopka, velikega števila udeležencev postopka in načela hitrosti postopka obnove postopka ne dovoljuje. Ob tem pa tako Ustava v 25. členu kot Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 13. členu zagotavljata le pravico do pritožbe zoper odločbe sodišča, ne pa tudi pravice do izrednih pravnih sredstev, kot je obnova postopka.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - sprememba naslova dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - iskanje zaposlitve
Obveznost vzdrževanja dosegljivosti upravitelju ni odvisna od razloga, iz katerega se dolžnikovi kontaktni podatki spremenijo, nespoštovanje te obveznosti pa bi lahko bilo manj pomembno, samo kadar (in kolikor: tipično začasno) bi obstajal upravičen razlog zanj. Za zadevnega dolžnika to v bistvenem ne velja.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00078883
Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 1. PZ člen 43, 78. ZGJS člen 5, 5/1, 5/1-3, 34.
gospodarska javna služba - odškodninska odgovornost države - javno podjetje - javni interes - vzročna zveza - monopol - svobodna gospodarska pobuda - zakonitost postopka sprejemanja podzakonskega akta - izvajanje javne službe na podlagi koncesije - konkurenca - vloga o zainteresiranosti - pravica do mirnega uživanja premoženja
PZ je že v letu 2010 določil, da je pomorska pilotaža gospodarska javna služba in za izbiro načina izvajanja pooblastil Vlado. Vlada sicer vse do leta 2020 področja ni uredila, vendar je bilo razumno pričakovati, da bo ustrezen predpis prej ali slej sprejet. Tega se je navsezadnje zavedala tudi tožeča stranka, saj je (sicer brez ustrezne podlage v ZGJS) podala vlogo o zainteresiranosti. Ni sporno niti, da je bila tožeča stranka ves čas edini izvajalec pomorske pilotaže v A., pri čemer je dejavnost izvajala na podlagi pogodbe z A., dejavnost je torej izvajala kot monopolist. Po tretji alineji prvega odstavka 5. člena ZGJS Republika zagotavlja gospodarske javne službe v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. Pri pomorski pilotaži v tovornem pristanišču A. gre nedvomno za po naravi stvari in glede na dejansko stanje monopolno dejavnost, ki jo je mogoče izvajati kot profitno. Ves čas je torej obstajala realna možnost, da Vlada kot način izvajanja GJS določi javno podjetje. Dejstvo, da je tožeča stranka dejansko opravljala dejavnost od leta 2010 do leta 2020, ji zato ne daje nobenih konkretnih legitimnih pričakovanj, da bi enako dejavnost lahko izvajala tudi po tem, ko bi Vlada izpolnila svojo obveznost in uredila način izvajanja GJS.
ZFPPIPP člen 132, 132/3. ZIZ člen 165, 165/3. ZSReg člen 11, 11/2, 17, 17/1, 17/2, 34, 36, 36/1, 39, 40, 40/3.
vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - pravica do pritožbe - prizadeti udeleženec - pravne posledice začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka
Drži sicer pritožbeno izvajanje, da gre v obravnavani zadevi za postopek vpisa zaznambe sklepa o izvršbi, ki se izvede po uradni dolžnosti in ki ga sproži izvršilno sodišče. Zanj skladno z v pritožbi citirano sodno prakso velja, da registrsko sodišče presojo utemeljenosti predloga za vpis iz 34. člena ZSReg izvede zgolj v omejenem obsegu in da ni pristojno presojati, ali je odločitev izvršilnega sodišča glede (zaznambe) izvršbe na poslovni delež prvega udeleženca pravilna ali ne. Sodišče prve stopnje s svojo presojo v obravnavani situaciji ni ravnalo v nasprotju s pravkar povedanim. Izpodbijana odločitev ne temelji na presoji vsebinske (ne)pravilnosti sklepa o izvršbi. Vanjo se namreč sodišče prve stopnje sploh ni spuščalo. Temelji na objektivnem dejstvu, do katerega je prišlo po izdaji sklepa o izvršbi, t.j. začetku stečajnega postopka nad prvim udeležencem. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je treba tovrstne okoliščine, ki imajo določene pravne posledice, upoštevati po uradni dolžnosti v postopkih, ki se nanašajo na (položaj) stečajnega dolžnika.
ZGD-1 člen 66, 66/5, 230, 230/1, 230/7, 399. ZGJS člen 2, 2/2.
izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - delitev bilančnega dobička - nujnost zadržanja dobička - nujnost posega v pravico do bilančnega dobička - izvajanje gospodarske javne službe - gospodarska javna služba distribucije električne energije - javni interes
Dejstvo, da toženka izvaja storitve gospodarske javne službe, vpliva na presojo, ali je zadržanje bilančnega dobička ali njegovega dela "po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje". Gre za pravni standard, ki ga v okviru uporabe materialnega prava zapolni sodišče glede na okoliščine konkretnega primera. Stališče, da mora insolventnost vsaj neposredno in izkazano groziti, je v konkretnem primeru za toženko, ki v javnem interesu opravlja storitve gospodarske javne službe, prestrogo. Glede na posebne okoliščine konkretnega primera (izvajanje storitev gospodarske javne službe, nujnost investiranja v elektroenergetsko infrastrukturo, pridobivanje prihodkov iz omrežnin, ki so namenjene vzdrževanju in investiranju v omrežje), je toženka zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da je po presoji dobrega gospodarstvenika glede na okoliščine, v katerih družba posluje (pravni standard iz 399. člena ZGD-1) nujno, da se delničarjem ne deli dobiček najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala.
Skupščina lahko odloči, da se del ali celotni bilančni dobiček ne razdeli med delničarje. V tem primeru nerazporejeni dobiček postane preneseni dobiček. Ta se prenese v poslovni izid naslednjega poslovnega leta in se takrat praviloma prikaže kot bilančni dobiček, razen v izjemnem primeru, če je družba poslovala z izgubo.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - obligacija rezultata - pojasnilna dolžnost podjemnika - zavrnitev dokaznih predlogov - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Podjemnik ne odgovarja za to, da z rezultatom njegove storitve ni uresničen končni interes naročnika, če vzrok za neuresničitev končnega interesa naročnika izvira iz naročnikove sfere, podjemnik pa je pravilno izpolnil svojo pojasnilno obveznost.
Ob konkretiziranih navedbah tožeče stranke so se nasprotne navedbe tožene stranke izkazale za preveč pavšalne, izvajanje dokazov pa ni namenjeno dopolnjevanju oziroma konkretiziranju pomanjkljive trditvene podlage.
ZOdv člen 19, 42. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. Odvetniška tarifa (2015) člen 19.
stroški postopka - stroški pravdnega postopka - nagrada za zastopanje na naroku - pripravljalni narok - obvezna razlaga odvetniške tarife - odvetniška zbornica - nevezanost sodišča
Kot izhaja iz poenotene sodne prakse, posebnega določila o ločenem vrednotenju pripravljalnega naroka in glavne obravnave, ki se izvede neposredno po zaključku pripravljalnega naroka, Odvetniška tarifa ne vsebuje.
Sodišče ni dolžno upoštevati razlage Odvetniške tarife, kot jo je zavzela Odvetniška zbornica. Za sodišče bi bila zavezujoča, če bi bila takšna razlaga objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in bi k njeni vsebini podal soglasje minister za pravosodje.
vrnitev v prejšnje stanje - bolniška odsotnost - zakoniti zastopnik
Tudi če bi sodišče verjelo dolžniku, bi dokazal samo bolniško odsotnost zakonitega zastopnika v času vročanja sklepa o izvršbi s fikcijo, ne pa že kar takih okoliščin na njegovi strani, da ne bi bil zmožen vložiti pravočasnega ugovora. To terja več trditev, te v predlogu niso bile konkretizirane. Zgolj zato, ker je sklep o izvršbi prvo pisanje in ga dolžnik ni mogel pričakovati, še ne pomeni, da je avtomatično utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
zavrženje pritožbe - pravni interes - razveljavitev sklepa o izvršbi
Predhodno izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločbe za dolžnika, saj v tej fazi ne more pričakovati ugodnejše odločbe. Zato za pritožbo zoper sklep, da se razveljavi sklep o izvršbi in da bo o zahtevku odločeno v pravdi, nima pravnega interesa.
oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Trditveno in dokazno breme za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse je na zainteresirani stranki. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je dolžnik predložil vse potrebne podatke in izjave po 12. členu Zakona o sodnih taksah, zato je o predlogu lahko vsebinsko odločilo.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 281, 545, 547, 548. OZ člen 92, 170, 170/2.
nadzorni svet - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - dejanski koncern - odvisna in obvladujoča družba - škodljiv pravni posel - odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - odgovornost članov organov odvisne družbe - kršitev dolžne skrbnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Poglavitna funkcija nadzornega sveta je nadzor nad vodenjem poslov družbe. V zvezi s to funkcijo je v 281. členu ZGD-1 določeno predvsem, kako se nadzornemu svetu zagotavljajo informacije, ni pa posebej urejeno, kako mora nadzorni svet postopati, če pri vodenju poslov družbe odkrije pomanjkljivosti.
OZ člen 633, 634, 635, 636, 660. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/1, 319, 319/3, 337, 337/1, 337/3.
gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - obvestilo o napaki - pravočasno grajanje napak - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - izvedensko mnenje - pobotni ugovor - opredelitev terjatve, ki se uveljavlja s pobotnim ugovorom - grajanje dokazne ocene
V primerih, ko se v pobot uveljavljajo različne postavke oziroma stroški, katerih seštevek presega tožbeni zahtevek, je še posebej pomembno, da je v pobot uveljavljena terjatev jasno in nedvoumno opredeljena. Le na ta način je mogoče preprečiti, da se ne bi o njej ponovno odločilo v kakšni drugi pravdi ali da se o njej ne bi začela nova pravda. Poleg tega tudi ne zadostuje zgolj trditvena podlaga o obstoju obstoječe nasprotne terjatve iz naslova povzročene škode, pač pa mora stranka pobotni ugovor, ki ga uveljavlja v zvezi z vtoževano terjatvijo, ustrezno procesuirati.
Zgolj sklicevanje na vsebino strokovnega mnenja ne more predstavljati ustrezne trditvene podlage za pravočasno grajanje napake s strani tožene stranke kot naročnice tožeči stranki kot izvajalki na način in v rokih, ki jih določa Obligacijski zakonik.
OZ člen 462, 462/1, 465, 470, 470/1, 470/2, 475, 475/3.
stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - pravočasno grajanje napak - odstop od pogodbe - vračilo kupnine - izguba pravice do odstopa od pogodbe - poraba - običajna raba stvari
Namen pravočasnega obvestila o stvarni napaki na stvari je v tem, da prodajalcu omogoči, da se z napako seznani in ugotovi vzrok zanjo. Pravočasno obvestilo je namenjeno zaščiti prodajalčevega interesa, ki se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Zato ima upravičen interes, da za napako izve in ugotovi vzrok zanjo. Ko je tožnica toženko in ostale dobavitelje obvestila o napakah na končnih proizvodih, je zadostila temu namenu, čeprav takrat še ni bilo znano, v katerem delu je vzrok za napako. Toženki je bilo omogočeno sodelovanje pri testiranjih, s katerimi se je odkril vzrok napake. Ko pa se je tekom testiranj razjasnilo, da je vzrok puščanja pijač v toženkinih pokrovčkih, saj niso tesnili v kombinaciji s katerokoli plastenko, toženki ni moglo ostati neznano, da so njeni pokrovčki neustrezni in imajo napako. Ker je bila toženka prisotna ob testiranjih in o rezultatih tudi sproti obveščena, na pravice kupca ne vpliva dejstvo, da je bil toženki uradni reklamacijski zapisnik poslan šele 20 dni po njegovi sestavi.