Izhajajoč iz ugotovitve, da je dolžnik prejel obvestilo o poskusu vročitve, je bil poučen kje ga čaka pisanje, koliko časa in kakšne bodo posledice, če ga ne bo prevzel osebno na pošti. Zavedati se je moral, da mu bo po izteku roka pisanje vročeno s fikcijo, na kateri dan se bo štelo za vročeno in da datum puščenega pisanja ne bo datum vročitve. V teh okoliščinah dolžnik neutemeljeno navaja, če bi mu delavka povedala informacijo, da je pisanje vzela iz poštnega nabiralnika, bi štel dneve, ki bi morali izhajati iz poštne kuverte kdaj se je štelo pisanje za vročeno. Od puščenega obvestila o poskusu vročitve 16. 4. 2025 do fikcije je imel 15 dni časa za osebni dvig na pošti ali da natančno pouči delavko kdaj se bo vročitev štela za opravljeno, če pisanje ne bo prevzeto na pošti.
Subjekt vpisa nima pravnega interesa nasprotovati sklepu o ustavitvi postopka za njegov izbris. Izpodbijana odločitev mu je v korist. Če imajo družbeniki interes, da se subjekt izbriše iz sodnega registra, kar navaja v pritožbi, potem imajo v zakonu urejene možnosti prostovoljnega prenehanja subjekta, ki mu sledi izbris.
Dejstvo, da je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi neobstoječega IOP-ja, še ne narekuje zaključka, da je bil postopek izvršbe zlorabljen, če sicer terjatev, za katero je toženka v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine pridobila izvršilni naslov, dejansko obstoji po temelju in po višini.
V pravdi, ki poteka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina izgubi pomen, kot ga ima v postopku izvršbe in ima dokazno moč kot ostali dokazi. Tako se v primeru, če se v pravdi izkaže, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, nima pravne narave verodostojne listine ali da sploh ne obstaja, še to ni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj lahko tožnik temelj sporne terjatve in njeno višino dokaže tudi z drugimi dokazi.
Pritožba stroškovni odločitvi primarno neutemeljeno nasprotuje iz razloga, ker naj sodišče prve stopnje neupravičeno ne bi uporabilo kot podlago odločitve določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Citirana določba ZFPPIPP pomeni izjemo od splošne ureditve, ki jo je treba razlagati ozko in se uporabi le v primerih, ko se stečajni upravitelj o terjatvi ne more izjaviti zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti in jo zaradi tega prereka. Čeprav drži, da izrecno (jezikovno) iz citirane določbe ne izhaja, da se nanaša samo na primer, ko iz navedenega razloga terjatev prereka stečajni upravitelj, ne pa tudi drugi upniki, je tudi sodišče druge stopnje mnenja, da je potrebno citirano določbo, ki predstavlja izjemo od načela uspeha v pravdnem postopku, tolmačiti restriktivno in da se po namenu izčrpa v primeru, ko se stečajni upravitelj, ki prvi preizkusi prijavljene terjatve, o terjatvi izreče.