neurejeno zemljiškoknjižno stanje - upravljanje stečajne mase - soglasje stečajnega sodišča - ureditev zemljiškoknjižnega stanja
Soglasje sodišča ni primerno sredstvo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja (videti je, da je to nepravdni postopek po 110. členu Stvarnopravnega zakonika). Tudi po ustaljeni sodni praksi sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki pomenijo upravljanje stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083433
SPZ člen 8, 18, 92, 96. OZ člen 198. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5, 342/5-4. EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-7, 480. ZOEE člen 4, 4/1, 4/1-12, 73.
zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba transformatorske postaje - neupravičena obogatitev - upravna zadeva - pristojnost sodišča - pravni položaj nedobrovernega posestnika - transformatorska postaja - infrastrukturni objekt - prodaja poslovne celote - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - neprava stvarna služnost - nevpisana služnost - dobrovernost kupca - varstvo kupca nepremičnine - vrnitveni zahtevek - načelo superficies solo cedit
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da so zgoraj povzete določbe EZ-1 oziroma sedaj ZOEE glede določenih vprašanj varstva lastninske pravice in posesti lex specialis glede na splošno veljavna pravila SPZ. Določbe 73. člena ZOEE (prej 82. člena EZ-1) pomenijo za lastnika omejitev pri izvrševanju lastninske pravice, poseg vanjo pa opravičuje izvajanje gospodarske javne službe v javnem interesu.
Čeprav glede dostopa do omrežja velja načelo reguliranega dostopa (tretje strani) do sistema in čeprav višina najemnine, določene v pogodbi med SODO in lastnikom distribucijskega sistema, ne sme biti višja, kot jo z odločbo o regulativnem okviru določi agencija, navedeno konkretnemu sporu, ki je spor med lastnikom distribucijskega omrežja in dosedanjim upravljavcem tega na plačilo koristi, še ne odvzema civilnopravnega značaja.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu - pritožba subjekta vpisa
Ugotovitev o obstoju izbrisnega razloga izpodbija subjekt vpisa, ki ima kot udeleženec izbrisnega postopka, ki ga vodi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, pravico do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi, da obstaja izbrisni razlog(2. odstavek 439. člena ZFPPIPP), ne glede na to, ali je vložil pred tem ugovor proti začetku postopka izbrisa (1. točka 432. člena ZFPPIPP).
Sodišče druge stopnje na podlagi njegovih trditev in predloženih dokazov ocenjuje, da je s pritožbo uspel dokazati, da ima na naslovu, vpisanem v sodni register, nameščen poštni nabiralnik z označbo pravne osebe in da je po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa na tem naslovu prevzemal uradne poštne pošiljke. S tem je ovrgel obstoj domneve izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP (neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti začelo postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/1, 24/1-1, 26, 26/1, 27. ZPP člen 18, 18/1, 18/3.
sodna pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pravica na nepremičnini
V Uredbi Bruselj I je v točki 1 prvega odstavka 24. člena določeno, da so ne glede na stalno prebivališče strank izključno pristojna v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina. Izjema oziroma odstop od tega pravila pa velja zgolj v postopkih, predmet katerih je najem/nakup nepremičnine za začasno zasebno uporabo za največ šest zaporednih mesecev.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - dokazovanje - dokazna ocena - dejansko stanje - odgovornost delodajalca - navodila nadrejenega
Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, na podlagi katere je zaključilo, da je podana odgovornost tožene stranke za delovno nezgodo, temelji na pravilno izvedenem dokaznem postopku, dokazna ocena pa je logična in prepričljiva ter jo je mogoče preizkusiti.
Manjkajočih navedb o tem, kdaj je bila projektna dokumentacija izdelana, potrjena in predana toženi stranki, ni mogoče nadomestiti z dokaznim predlogom za zaslišanje stranke. Dokaz z zaslišanjem strank ni namenjen temu, da se navedejo nova dejstva, pač pa temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki sta jih stranki že zatrjevali.
Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti je odvisna od zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Zapadlost terjatve in zamuda nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je trenutek, od katerega je upnik upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne tečejo od zapadlosti terjatve, temveč od nastanka zamude.
soglasje k plačilu stroškov - predlog stečajnega upravitelja - izvršilni stroški - izvršba na poslovni delež dolžnika - stroški cenilca - izvršilni naslov - pravnomočna sodba - vloženo izredno pravno sredstvo
Pritožnica uveljavlja, da obsojenec zgoraj navedeno sodbo izpodbija z izrednim pravnim sredstvom, ki če mu bo ugodeno, bo to pomenilo končanje izvršbe (po 76. členu ZIZ), sredstva zanjo pa bodo na škodo stečajne mase samo potratena in je zato izvršba preuranjena. Vendar pravnomočnost sodbe kot izvršilnega naslova tipično zagotavlja trdnost presoje, da je upniku terjatev prisojena upravičeno in da zato za njeno uveljavitev sme poseči po premoženju dolžnika, tj. začeti in voditi izvršbo. Večina izvršb se vendarle ne konča na način iz 76. člena ZIZ, zato zgolj zaradi visečnosti izrednega pravnega sredstva same po sebi izvršbe ni mogoče imeti za prenagljeno.
ZPP člen 163, 163/4. ZDOdv člen 8, 8/1. ZOdvT člen 44. ZOdvT tarifna številka 3100, 3210. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2.
povrnitev stroškov postopka - stroški postopka v ponovljenem postopku - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Pritožbeno sodišče se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali je prisojanje nagrad za zastopanje države po sili določbe 8. člena Zakona o državnem odvetništvu, da se ti stroški "obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve", pretirano (protiustavno) obremenjujoče za nasprotno stranko v zadevah, kot je ta. Nikalen odgovor izhaja iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 18. 7. 2013 v zadevi Klauz proti Hrvaški, zlasti iz stališča, da država ne premore neomejenih sredstev, zato naj tako kot zasebniki uživa varstvo pred neutemeljenim pravdanjem, ki ga med drugim zasleduje načelo uspeha pri obveznosti povrnitve stroškov.
ZST-1 člen 31, 31/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 12, 12/2.
višina odvetniške nagrade - uporaba odvetniške tarife - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta - sklep o pravdnih stroških - kilometrina
Ločiti je potrebno nastanek terjatve za povrnitev stroškov in nastanek stroškov - posameznih postavk. Slednji nastanejo v trenutku, ko je vložena vloga ali opravljeno procesno dejanje. Tožeča stranka ima prav, da je odvetnik delo (posamezno storitev ali nalogo) opravil takrat, ko je vložil oziroma opravil procesno dejanje, ko je vložil vlogo oziroma pristopil na narok.
Res je sodišče prve stopnje izdalo sklep o spremembi vrednosti spornega predmeta iz prvotnih 25.000,00 EUR na 2.648.948,16 EUR, kar je bilo po odgovoru na tožbo drugotoženke in njeni prvi pripravljalni vlogi. Vendar sklepa ni izdalo zato, ker bi tožeča stranka zvišala tožbeni zahtevek temveč, ker je v tožbi navedla očitno prenizko vrednost spornega predmeta. Pomembno je, da lahko sodišče uporabi korekturno dolžnost tudi v primeru po prvem odstavku 31. člena ZST-1 in to je storilo. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta je v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora, na takšno oceno pa se vežejo določene pravne posledice.
Sklep o korekciji pravilne vrednosti spornega predmeta po ZST-1 zato učinkuje od vložitve tožbe dalje. Tožeča stranka bi morala že ob vložitvi tožbe realno oceniti vrednost spornega predmeta na 2.648.948,16 EUR in plačati sodno takso od te osnove. Ta razlaga ne velja samo za sodno takso, ampak smiselno tudi za odmero nagrade in stroškov odvetnika.
Ne drži pritožbeno zavzemanje, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo DDV na potne stroške - kilometrino pooblaščenca.
začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - trajnejša nelikvidnost - pričakovana sredstva
Trajnejša likvidnost je sposobnost poravnavati svoje zapadle obveznosti v določenem (daljšem) obdobju. Ker pa so tudi, kot je bilo že navedeno, možnosti za poplačilo navadnih terjatev stečajnega dolžnika A. vrednostno minimalne ter jih časovno (predvsem zaradi odprtih pravdnih postopkov) ni mogoče opredeliti, ni mogoče zaključiti, da se bo likvidnostno stanje dolžnika iz naslova pričakovanega priliva denarnih sredstev iz stečajnega postopka St 000 v kratkem lahko izboljšalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00083103
OZ člen 9, 18, 105, 239, 243, 243/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
neutemeljen odstop od pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev - pogodbena odškodninska odgovornost - zahteva za zmanjšanje odškodnine - razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe. Pri tem je treba upoštevati, da se izjava o odstopu od pogodbe, lahko poda izrecno, mogoče pa je od pogodbe odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji (prim. 18. člen OZ). V primeru odstopa od pogodbe s strani ene stranke, volja druge stranke na veljavnost odstopa nima nobenega vpliva.
Citirano zakonsko določilo stranki, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, nalaga, da mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila. Trditveno in dokazno breme v zvezi z ugovorom zmanjšanja odškodnine v smislu določbe četrtega odstavka 243. člena OZ je na strani pogodbene stranke, ki je kršila pogodbo.
tožniška varščina - tuja pravna oseba - dokaz z izvedencem - stroški - višina varščine
Sporni so stroški morebitnega izvedenca, vendar tožeča stranka nekonkretizirano navaja, da glede na naravo spora ne bo potreben. Kakšna sploh je narava spora tožeča stranka ne pojasni. Do izdaje izpodbijanega sklepa tudi še ni dopolnila tožbe, da bi si lahko sodišče ustvarilo sliko o naravi spora in potrebi tožene stranke predlagati dokaz z izvedencem. Zadeva se je začela s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je tožena stranka obrazloženo ugovarjala. Možno je, da bo res potrebno pritegniti enega ali več izvedencev, kar opravičuje višji znesek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083476
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 14/3-1. OZ člen 578. SPZ člen 157, 167, 167/2, 204.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o začetku stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - prezadolženost - insolventnost - namensko posojilo - verjetnost terjatve - procesna legitimacija - odločitev sodišča - zaključek glavne obravnave - odstop od pogodbe - financiranje - namenska poraba sredstev - podatki o prometu - zavarovanje - hramba blaga - stroški hrambe blaga
Za odločitev sodišča je ključen presečni trenutek zaključka naroka za obravnavo upnikovega predloga za začetek stečaja nad dolžnikom, tj. ali so ob zaključku naroka izpolnjeni zakonski pogoji, aktivna legitimacija upnika in insolventnost dolžnika. Zato je razumljivo treba upniku dopustiti, da stanje terjatve poračuna glede na datum zaključka naroka, posebno še ob upoštevanju trajanja predmetnega postopka (več kot 1 leto).
Pritožbeno sodišče pritrjuje upniku, da namenska poraba sredstev iz naslova prejetega financiranja za obratna sredstva v skladu z medsebojno pogodbo in splošnimi pogoji pomeni, da bi moral dolžnik ves čas trajanja posojilnih pogodb izkazovati obseg obratnih sredstev v zvezi z dobavami italijanskemu kupcu najmanj v višini prejetega financiranja. To pomeni, da bi moral skupni znesek dolžnikovih denarnih sredstev, plačanih predujmov dobaviteljem za še neizdobavljene zaloge blaga in zalog blaga v skladišču ter kratkoročnih terjatev do italijanskega kupca ves čas dosegati najmanj znesek prejetega financiranja. Ker glede na podatke v dokumentaciji dolžnika samega ni bilo tako, dolžnik pa ni uspel dokazati namenske porabe financiranja obratnih sredstev, je upnik utemeljeno odstopil od pogodbe skladno s Splošnimi pogoji in 578. členom OZ.
Sklicujoč se na bruto bilanco dolžnika za prvo trimesečje leta 2023 in konto kartico prometa z italijanskim kupcem za leto 2023, je upnik zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Zato se je slednje procesno prevesilo na dolžnika: če posojena denarna sredstva za financiranje obratnih sredstev niso bila plasirana niti kot denarno dobroimetje na bančnih računih dolžnika niti v nabavljenih zalogah sladkorja ali plačanih predujmih dobaviteljem za še neizdobavljene zaloge in niti v terjatvah do italijanskega kupca, bi moral dolžnik konkretno pojasniti, kam pa jih je potem plasiral. Podatki o višini italijanskemu kupcu izstavljenih računov v določenem obdobju ne povejo, kako je dolžnik porabil prejeto posojilo (za kakšen namen), saj ne gre za primerljive kategorije.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 22/1-3, 296, 296/1, 296/5, 299. SPZ člen 37, 43, 43/2, 210.
izločitvena pravica - tožba za uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - priposestvovanje - služnosti - služnost stanovanja (habitatio) - zamuda roka za prijavo terjatve - fiktivni pravni posel - nična pogodba - beneficiar - fiduciarno razmerje - neizvedba dokaza
Tožnica nima stvarnopravnega zahtevka na stanovanju na B., saj tudi če je obstajalo fiduciarno razmerje med pravdnima strankama, na katerem bi lahko temeljila tožničina pravica na stanovanju v E., je bilo le- to prekinjeno s toženkino prodajo tega stanovanja. Tožnica ne more na podlagi zatrjevanega fiduciarnega razmerja, ki je obligacijsko pravne narave, raztezati svoje izločitvene (torej stvarno pravno temelječe) pravice na nepremičnini na stanovanje na F. in potem še na stanovanje na B.
zavrženje vloge - elektronska oddaja vlog - objektivni razlog - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - restriktivna razlaga
Sodna praksa stoji na stališču, da je treba procesna pravila v primeru, kakršen je konkretni, razlagati zelo ozko restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne ureditve, ki pa zagotovo ni v tem, da se stranki, ki ji ni mogoče očitati neskrbnosti, odreče sodno varstvo.
Določb ZVO-1 ni mogoče razumeti tako, da bi bilo treba z odvozom nezakonito odloženih odpadkov čakati do izdaje inšpekcijske odločbe. Tožeča stranka je sama odstranila nezakonito odložene odpadke, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti nastalo škodo v (prisojeni) višini nastalih stroškov na odškodninski pravni podlagi.
Po pravilih odškodninskega prava ima oškodovanec pravico do izbire med odškodninskima zahtevkoma. Zoper odgovorno osebo lahko uveljavlja bodisi zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja bodisi zahtevek za plačilo denarne odškodnine. Pravico izbire med tema alternativnima obveznostma (terjatvama) ima oškodovanec (upnik).
ZFPPIPP člen 371, 371/9, 371/9-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 33, 36.
prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - pravica do spoštovanja doma - posebna razdelitvena masa
Ob upoštevanju višine priznanih terjatev v stečajnem postopku zoper dolžnico s prodajo njene nepremičnine ni nedopustno poseženo v dolžničino pravico do spoštovanja doma.
preložitev naroka - opravičljiv razlog - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - laična pritožba - odsotnost z naroka
Pritožnik sam ni predlagal preložitve naroka, niti ni svojega izostanka opravičil, zato se v pritožbi ne more sklicevati na to, da sodišče naroka ni preložilo. Že sicer prepozen predlog za preložitev naroka je namreč vložila le prva toženka in ne pritožnik, vendar predlog za začetek postopka prisilne poravnave ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka.
ZPP člen 7, 105a, 105a/3, 212, 328, 328/1. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12.
popravni sklep - vsebinski popravek - oprostitev plačila sodne takse - odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje
Drži pritožbeni očitek, da s popravnim sklepom sodišče prve stopnje ni popravilo očitne pisne pomote, ampak je vsebinsko spremenilo v izreku sodbe sprejeto odločitev. Ker je popravilo oziroma spremenilo identiteto pravdne stranke, v korist katere je odločilo, in del obrestnega zahtevka, izpodbijani sklep po svoji naravi ni popravni sklep v smislu 328. člena ZPP.
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse se ne upošteva le finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, temveč njeno celotno premoženjsko stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1). Zato ne drži pritožbeno stališče, da že samo dejstvo večletnega poslovanja z izgubo in obstoj negativnega kapitala utemeljuje oprostitev plačila sodne takse.