razrešitev upravitelja - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - upravičeni predlagatelj predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - izločitev upravitelja - razlogi za izločitev - nezadostna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je dolžnik v svojem predlogu, ki ga je poimenoval kot predlog za izločitev stečajne upraviteljice, skliceval tudi na 118. člena ZFPPIPP, ki določa razloge za razrešitev upraviteljice. Pravilno je zaključilo, da ZFPPIPP daje pravico zahtevati razrešitev upravitelja le zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi stečajni dolžnik ni naveden, ter da tudi sodna praksa stečajnemu dolžniku ne priznava procesne legitimacije za vložitev takšnega predloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik v predlogu za izločitev upraviteljice ni navedel nobenih konkretnih dodatnih okoliščin, ki bi objektivno vzbujale dvom v nepristranskost upraviteljice pri opravljanju njene funkcije v tem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00092539
ZPP člen 4, 149, 224, 224/1, 224/4, 286, 318, 337, 337/3, 488, 488/1, 488/2. ZKUASP člen 9. ZASP člen 22, 26. OZ člen 198.
materialne avtorske pravice - javno izvajanje glasbenih del - obvezno kolektivno upravljanje - gospodarski spor - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nesporno dejansko stanje - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - seznanitev strank - opozorilo stranki - pritožbene novote - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi
Za presojo o tem, ali je dejansko stanje med strankama sporno, ni odločilna vložitev posamezne vloge, temveč predvsem vsebina trditev ene in druge stranke. Ker trditev, ki bi nasprotovale trditvam iz dopolnitve tožbe, toženka ni podala, ne more uspeti z očitkom, da je predlagala zaslišanje njenega zakonitega zastopnika.
Možnost izdaje odločbe brez razpisa naroka iz 488. člena ZPP je izjema od obligatornosti glavne obravnave, ki je namenjena uresničevanju načela hitrosti postopka v gospodarskih sporih, saj je njihovo hitro reševanje še posebej pomembno. Obravnavano izjemo torej osmišlja narava gospodarskih sporov, ki pa ni v ničemer odvisna od okoliščine, ali se postopek začne z običajno tožbo ali izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine. Ni razumnega razloga za stališče, da bi se določba 488. člena ZPP nanašala le na tiste gospodarske spore, v katerih je vložen odgovor na tožbo, ne pa na tiste, v katerih je (po ugovoru zoper sklep o izvršbi) predviden odgovor na dopolnitev tožbe. Izdaje odločbe na podlagi 488. člena ZPP prav tako ne ovira okoliščina, da odgovor na dopolnitev tožbe ni vložen. V gospodarskem sporu, ki izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, je zato položaj iz 488. člena ZPP lahko podan ne le tedaj, ko dejansko stanje ni sporno po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in odgovora na dopolnitev tožbe, temveč tudi v primeru, ko toženka na dopolnitev tožbe ne odgovori, vsebina njenih ugovornih navedb pa ne nasprotuje tožničinim trditvam iz dopolnitve tožbe.
Toženka ni mogla upravičeno pričakovati oprave naroka, na katerem bi lahko predložila dodatno procesno gradivo, saj jo je sodišče prve stopnje z dopisom še pred izdajo sodbe seznanilo s položajem, ki je nastal zaradi njene opustitve navajanja trditev, ki bi nasprotovale tožničinim, in sicer, da bo narok za glavno obravnavo opravljen le v primeru, da bo to stranka izrecno zahtevala. Zato tudi ni pomembno, da toženka ni izrecno izjavila, da naroka ne želi.
Ker toženka ugovora zastaranja ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje, tega v pritožbi ne more storiti.
ZKUASP člen 44, 44/4, 53, 53/1, 54, 54/2, 54/3, 54/4.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - višina nadomestila - veljavnost tarife - uporaba avtorskega dela - Svet za avtorsko pravo - pravnomočna odločba - splošen abstraktni akt
Pravnomočna odločba Sveta za avtorsko pravo je splošen in abstrakten podzakonski pravni akt. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da zahtevek za plačilo nadomestila na podlagi Odločbe SAP ne pomeni enostranskega spreminjanja Tarife III-C/1, kot je to v izpodbijani sodbi ugotovilo sodišče prve stopnje.
osebni stečaj - družinska stanovanjska hiša - izpraznitev stanovanjske hiše - solastnina - solastniški delež - nevzpostavljena etažna lastnina - pravica do doma - pravica upnika do poplačila v stečajnem postopku - rok za izpraznitev - rok za izselitev - zakonski rok
Sodna praksa je poenotena, da se v primeru, ko se prodaja nepremičnina v solastnini v več stečajnih postopkih, lahko takšna prodaja združi in (več dolžnikom istočasno) naloži izselitev. Pri tem ni bistveno ali je določena etažna lastnina. Torej sodna praksa je povsem enotna glede tega, da je mogoče drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP uporabiti v primeru, ko je stečajni dolžnik izključni lastnik stanovanjske hiše, ki se prodaja; v drugih primerih, kot je navedeni, pa se to pravilo uporablja le, ko sta oba solastnika stanovanjske hiše v postopku osebnega stečaja in se skupna stanovanjska hiša hkrati prodaja v obeh postopkih.
ZFPPIPP člen 172, 172-5, 221k, 221k/2, 221j, 221j/8, 235, 235/3.
prisilna poravnava na predlog upnika - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - razlogi za ugovor - priporočena oddaja vloge - priporočena oddaja na pošto
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da je v pravno odločilnem obdobju po začetku postopka prisilne poravnave (obdobje pred tem s stališča ugovornega razloga ni pomembno) dolžnica za več kot 15 dni zamujala s plačilom plač ter davkov in prispevkov.
poslovodja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - razbremenitev odgovornosti - slamnati direktor
S sklicevanjem na to, da pritožnik ni bil vpleten v samo poslovanje podjetja, saj je celotno vodenje prevzela druga direktorica, se pritožnik svoje obveznosti plačila založenega predujma ne more razbremeniti. Bistveno namreč je, da je imel (tudi) pritožnik v podjetju položaj direktorja ter s tem pravice in dolžnosti poslovodje.
OZ člen 18, 18/1, 427, 427/1. ZPP člen 7, 7/1, 285.
kreditna pogodba - prevzem dolga - trditveno breme - konkretiziranost trditvene podlage - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Izpodbijana sodba je pravilna že na podlagi stališča, da toženka ni zmogla svojega trditvenega bremena. Ob tožničinem izrecnem in kategoričnem zanikanju, da bi privolila v spremembo dolžnika, ni zadostovalo, da je toženka splošno zatrjevala njeno privolitev brez navezave na kakršnekoli okoliščine, v katerih naj bi se ta privolitev zgodila (kdo je izjavil kaj komu in kdaj).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00091641
ZVZD-1 člen 5, 7, 12. ZDR-1 člen 179. ZFPPIPP člen 48. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 353, 360. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV.
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delo na višini - vmesna sodba - oblikovanje izreka - postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti - protipravno ravnanje delodajalca - predvidljivost škodnega dogodka - soprispevek delavca - izključitev protipravnosti
Pojem protipravnosti v kontekstu delovnega prava se nekoliko razlikuje od pojma protipravnosti v klasičnem civilnem deliktnem pravu; v okviru delovnega razmerja je dolžnost varstva nasprotne stranke pred škodo poudarjena. V konkretnem primeru je v okviru protipravnosti treba ugotoviti, ali je prišlo do opustitve dolžnega ravnanja delodajalca oziroma ali je glede na njegovo ravnanje nastanek škode objektivno predvidljiv.
odškodninska odgovornost poslovodje - enoosebna d.o.o. - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - edini družbenik - vpis v knjigo sklepov - vpisovanje sklepov v knjigo sklepov
Vpis povsem novega sklepa drugega družbenika, ki je bil sprejet po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, ne dokazuje vpisa sklepa družbenika, na katerem temelji izpodbijana sodba sodišča prve stopnje, v knjigo sklepov. Ker gre za materialno predpostavko tožbenega zahtevka, mora biti ta podana glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V konkretnem primeru tožnica tega ni dokazala. Vpis poznejšega novega sklepa drugega družbenika, sprejetega po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, te pomanjkljivosti ne more odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00091595
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 11/5. ZPP člen 212, 337, 337/1, 350, 350/2. ZSVarPre člen 27.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - materialni položaj - možnost razpolaganja s premoženjem - hipoteka - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - pavšalni pritožbeni očitki
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze, iz katerih izhaja, da glede na svoj materialni položaj ne more plačati sodne takse (oziroma da je ne more plačati takoj ali takoj v enkratnem znesku) brez grožnje za lastno preživljanje ali preživljanje družinskih članov.
Višje sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov. Da bi pritožnica lahko utemeljila napako pri ugotavljanju dejanskega stanja, bi morala zato navesti dejstvo, ki naj bi bilo nepravilno ugotovljeno, in tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo nepravilno ugotovljeno oziroma kaj je vzrok očitane napake.
Hipoteka ne onemogoča odsvojitve ali nadaljnje obremenitve nepremičnin, pa tudi ne oddaje v najem ali zakup, zato sama po sebi ne pomeni, da z obremenjenimi nepremičninami ni mogoče razpolagati oziroma da jih ni mogoče upoštevati pri presoji predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka, ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
EZ-1 člen 297, 297/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 64, 64/4, 64/4-2, 64/5, 65, 67, 67/3, 67/5. Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (2016) člen 4, 4/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - energetika - gospodarska javna služba - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - odpoved pogodbe - stroški ogrevanja - fiksni stroški
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da odpoved Pogodbe v tej zadevi ni mogoča, saj tako določajo SON. EZ-1 ter na njegovi podlagi sprejeti Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL namreč določata prioritetno uporabo (vrstni red) energentov, v katerem ima sistem daljinskega ogrevanja prednost pred pridobivanjem energije iz geotermalne in hidrotermalne energije s toplotnimi črpalkami. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je z določbami SON in Odloka določen dodatni pogoj za prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja, ki v tej zadevi ni izpolnjen.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - priznana dejstva - nesporna dejstva - dokazni postopek
Priznanih dejstev v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP ni treba dokazovati, zato sodišče prve stopnje glede njih ni bilo dolžno izvajati dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00091640
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 3, 198, 333, 583, 583/3. SPZ člen 116, 116/2.
uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - dovozna pot - avtonomija strank - prekarij - trajno pogodbeno razmerje - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Pritožnica zatrjevane protispisnosti ne konkretizira, iz nadaljnjih pritožbenih navedb pa je razvidno, da sodišču prve stopnje v resnici očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Ugotavljanje vsebine pogodbe oziroma posameznih pogodbenih določil predstavlja dejansko vprašanje.
V 5. členu pogodbe o vzajemnih razmerjih podeljene trajne pravice uporabe spornih nepremičnin ni mogoče pravno opredeliti kot prekarij, ki bi ga bilo mogoče kadarkoli preklicati.
Ker se odpoved na podlagi 333. člena OZ nanaša na prenehanje celotnega razmerja, obveznost tožeče stranke dopuščati uporabo spornih nepremičnin pa je zgolj ena od zavez znotraj celovitega obligacijskega razmerja, tudi 333. člen OZ ne more predstavljati pravne podlage za preklic tožničinega soglasja k uporabi dovozne poti in zunanjih dostopnih površin iz 5. člena pogodbe o vzajemnih razmerjih.
ZFPPIPP člen 46, 48, 98, 98/1, 98/1-1, 118, 118-1, 121, 121/1. URS člen 158. ZPP člen 350, 350/2, 360, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti - pravnomočnost sklepa - vezanost na pravnomočen sklep - načelo hitrosti postopka - navodila sodišča upravitelju
Upravitelj mora ravnati v postopku v skladu s pravnomočnimi sklepi sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na razdelitev posebnih razdelitvenih mas. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Upravitelju in tudi vsem, ki se poklicno udeležujejo zakonsko urejenih postopkov, je kakšna od variant te opredelitve znana (158. člen Ustave Republike Slovenije), saj vsa procesna dejanja v teh postopkih tako ali drugače težijo k pravnomočnosti.
Načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Pravočasno in pravilno opravljanje nalog upravitelja pomembno vpliva na tek (hitrost) postopka in uresničitev pravic upnikov.
Zaradi vztrajnega nasprotovanja upravitelja, ki ne spoštuje pravnomočnih sklepov sodišča prve stopnje, je porušeno zaupanje v strokovnost in delo upravitelja, kar je razlog za njegovo razrešitev.
ZGD-1 člen 402, 405, 415, 418, 418/2, 421. ZSReg člen 34, 34/1.
izbris subjekta iz sodnega registra - postopek redne likvidacije - izbris družbe v likvidaciji iz sodnega registra - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pritožba upnika - neporavnane obveznosti
Pritožnica ne trdi, da niso bile izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka 34. člena ZSReg za vpis izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra. Trdi le, da ta nima poravnanih vseh obveznosti. Pri tem izrecno ne izpodbija izjave upravitelja, da so poravnane vse "znane" obveznosti, oziroma ne navede dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je upravitelju terjatev upnice bila znana oziroma lahko bila znana. Upnik, ki ni prijavil terjatve oziroma je nanjo opozoril šele v pritožbi zoper sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra po opravljenem postopku redne likvidacije, ne more uspeti z golimi trditvami, da subjekt vpisa nima poravnanih vseh obveznosti.
ZPP člen 121, 121/1, 328, 332. ZFPPIPP člen 384, 384/8, 384/9, 400, 400/5.
sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - popravni sklep - izostanek obrazložitve - standard obrazloženosti odločbe - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - preizkusno obdobje - nerelevantne pritožbene navedbe - nekonkretizacija očitanih kršitev
Sodišče prve stopnje je izdalo popravni sklep na podlagi 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, s katerim je obrazložitev sklepa z dne 3. 3. 2025 dopolnilo z dolžnikovimi navedbami, ki jih je podal v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, ter navedbami upraviteljice, ki so iz obrazložitve sklepa z dne 3. 3. 2025 pomotoma izpadle. V dopolnitvi obrazložitve je le natančneje navedlo dolžnikove zdravstvene težave in njegove dolgove, ki pa jih je pri sprejetju odločitve upoštevalo.
Podatek Upravne enote o tem, da je bil dolžnik zaveden kot lastnik oziroma uporabnik navedenega motornega vozila v obdobju od 14. 1. 2020 do 14. 1. 2025, ne predstavlja zgolj indica ali dvoumnega podatka o lastništvu vozila, kot to trdi pritožnik, temveč gre za uraden podatek iz registra motornih vozil. Zato je bilo postopanje upraviteljice pravilno in skladno z določbami ZFPPIPP.
Pravico do odpravnine določa prvi odstavek 833. člena OZ. Zastopnik pridobi pravico do odpravnine, če je naročitelju pridobil nove stranke ali je občutno povečal posle z dosedanjimi strankami.
OZ člen 12, 432. ZPPDej člen 5, 5/1, 8, 8/1, 16, 16/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - izvajalec javne službe - obvezna gospodarska javna služba - pogrebne storitve - dežurna služba - plačnik storitve - poslovna praksa med strankama - pristop k dolgu
Javni interes terja, da se javna služba redno izvaja in da so dobrine oziroma storitve, ki jih zagotavlja, vsem dostopne pod enakimi pogoji (načelo enakosti). Višje sodišče se strinja s prvostopenjskim, da iz pravice do svobodne gospodarske pobude ne izhaja zahteva, da lahko tudi zasebni izvajalci pogrebne dejavnosti opravljajo storitve 24-urne dežurne službe hkrati z izvajalci, ki so bili za opravljanje dejavnosti določeni s strani občin, in da odločitev o opravljanju določene dejavnosti v obliki javne gospodarske službe zato vključuje tudi odločitev o prepovedi opravljanja te dejavnosti oziroma njenih storitev na trgu.
spor majhne vrednosti - mandatna pogodba - odstop od pogodbe - hramba - stroški hrambe - prevzem - odklonitev prevzema - pristojbina - neupravičena obogatitev - stroški pravdnega postopka - predpravdni stroški
S tem, ko svojega motorja ni prevzela, je toženka pristala na ležarino, ki jo tožnica zaračunava za (prisilno) hrambo njenega vozila. Varstvo toženkinega ravnanja bi bilo namreč v tem primeru v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Slednje se od obeh udeležencev pogodbenega razmerja zahteva ne le v sklenitveni in izpolnitveni, pač pa v vseh fazah pogodbenega razmerja. Kot ugotovljeno zgoraj, za to, da bi morala tožnica, ki vozilo hrani proti svoji volji, z oddajanjem nepremičnin za hrambo vozil pa se sploh ne ukvarja, hraniti vozilo po običajnih cenah za najemnino, ni nobene podlage. Tožnici namreč hramba toženkinega motorja ni v interesu niti ga ni bila dolžna hraniti.
Oba poziva toženki sta povezana z vsebino tega spora in zato predstavljata strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo.