OZ člen 69, 69/1, 69/2, 70, 70/1, 70/3, 300, 300/1, 301, 301/3.
zastopanje - zastopanje pravne osebe - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila - sklenitev pogodbe po zastopniku - upniška zamuda - hramba - stroški hrambe - verzija - spor majhne vrednosti
Pritožnica zgrešeno navaja, da lahko v imenu in za račun toženke delujeta le njena iz podatkov AJPES-a razvidna zakonita zastopnika. Upravičenost za zastopanje lahko temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev). Pravne osebe lahko tako poleg zakonitih zastopnikov, ki jim upravičenje za zastopanje daje pravni predpis oziroma zakon, v pravnem prometu zastopajo tudi njeni pogodbeni zastopniki ali pooblaščenci. Ti pridobijo upravičenje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanega, pooblastilo pa se lahko podeli tudi le za določen (posamezen) pravni posel (posamično pooblastilo) ali za več le-teh.
Upnik v zamudi je dolžan povrniti dolžniku stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari, pri čemer ima zahtevek dolžnika pravno naravo verzijskega zahtevka.
ZFPPIPP člen 21, 383a, 383a/1, 383a/2, 383a/3, 383a/7, 384, 384/5, 386, 408, 408/2. ZPP člen 12.
začetek postopka osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - pomoč prava nevešči stranki - posledice uvedbe osebnega stečaja
Namen določbe 383.a člena ZFPPIPP je, da lahko stranka, ki vlaga predlog za začetek postopka osebnega stečaja, kvalificirano pretehta, kakšne bodo zanjo posledice vloženega predloga.
stroški upnika - umik predloga za izvršbo - odvetniška tarifa - višina odvetniške nagrade - nagrada odvetnika za druge vloge
Upnik utemeljeno navaja, da umik izvršbe sodi (po novem) med druge vloge po 9. točki tarifne številke 31 OT, za kar se prizna nagrada 50 točk, kot je priglasil v vlogi. Druge vloge ne vsebujejo zapletenega dejanskega stanja ali zahtevnih materialnopravnih vprašanj. Storitve po tarifni št. 43 OT se obračunajo zgolj kolikor niso zajete v drugih tarifnih št., ker gre za samostojno storitev, za to pa v tej zadevi ne gre, saj je bila upnikova vloga vložena v izvršilnem postopku.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 400/8, 403, 403/3, 404, 406, 406/1-3, 406/2. ZFPPIPP-H člen 137, 137/5.
odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - skrajšanje preizkusne dobe - novela ZFPPIPP-H - spremenjene okoliščine - prekluzivni rok - rok za vložitev ugovora
Določba petega odstavka 137. člena novele ZFPPIPP-H jasno določa prekluzivni rok 60 dni po uveljavitvi te novele za vložitev zahteve za skrajšanje preizkusnega obdobja v skladu s citirano novelo. Slednja ne predvideva avtomatizma pri skrajšanju preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti. Skrajšanje zaradi spremembe zakona je mogoče doseči le v postopku s pravočasno vloženim ugovorom. Po oceni pritožbenega sodišča so tudi sicer izvajanja dolžnika o matematičnem upoštevanju razmerij pri določanju nove preizkusne dobe na podlagi ugovora dolžnika zaradi spremembe maksimalne preizkusne dobe po noveli ZFPPIPP-H brez pravne podlage. Zaradi cit. spremembe ZFPPIPP bi dolžnik lahko dosegel le skrajšanje preizkusne dobe preko maksimalno dovoljene, tj. preko treh let, če bi pravočasno vložil ugovor. V okviru določbe 404. in drugega odstavka 406. člena ZFPPIPP pa je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor presojalo z vidika spremenjenih okoliščin in ugotovilo, da slednje niso podane, kar pritožbeno ni sporno. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da teh določb ni (pravilno) uporabilo.
ZGD-1 člen 521, 521/1, 521/1-7. ZFPPIPP člen 420, 422.
postopek prisilne likvidacije - nedelovanje poslovodstva - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - stranka postopka
Sodišče prve stopnje predloga za začetek postopka prisilne likvidacije nad pravno osebo ni vročalo njegovemu edinemu družbeniku, temveč mu je vročilo šele sedaj izpodbijani sklep. Edini družbenik ima zato kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepa o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije (422. člen ZFPPIPP).
pravnomočnost odločitve - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - sklep o prodaji - zavrženje pritožbe - pravočasnost pritožbe - pritožba zoper pravnomočen sklep
Nobenega od vprašanj, ki jih s pritožbo dolžnik ponovno načenja (in pomenijo nestrinjanje s pravnomočnimi odločitvami sodišča) v tem pritožbenem postopku ni mogoče reševati. V tem pritožbenem postopku ni mogoče (ponovno) presojati dolžnikovih navedb v zvezi s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - JAVNI RAZPISI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00083024
ZPP člen 354, 354/1.
odškodninska odgovornost države - javni razpis - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - opredelitev do navedb strank - pravilna uporaba materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Pritožnica izpovedbe prič napada v odnosu do z njene strani postavljenih tožbenih argumentov, ki v izpodbijani sodbi niso soočeni in so ostali nepojasnjeni do te mere, da je pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP prerasel v kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Višje sodišče je zato zadevo v novo sojenje vrnilo sodišču prve stopnje, ki naj se opredeli tudi do trditev in dokazov, ki jih je prezrlo.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - stanovanjska hiša - izločitvena pravica - ocena vrednosti premoženja
Stečajna dolžnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja izločitveno pravico. Kot zemljiškoknjižna lastnica stanovanjske hiše, ki je predmet prodaje, te pravice nima. Izločitvena pravica je namreč pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP).
Sodišče pogodbenega prava, kamor sodijo tudi splošni pogoji, ne pozna po uradni dolžnosti in se z njim lahko seznani samo preko trditev strank. Zato sklicevanje pritožnice na določbo splošnih pogojev, ki je ni zatrjevala v postopku na prvi stopnji, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto.
stroški postopka - nepravdni postopek - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - skupni zastopnik - sodni preizkus denarne odpravnine - manjšinski delničar - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spora
Postopek za sodni preizkus denarne odpravnine po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 v okoliščinah konkretnega primera, ko se je postopek pričel pred spremembo OT (Uradni list RS št. 70/2022), predlagatelj v predlogu ni navedel zneska zahtevane razlike med primerno denarno odpravnino in na skupščini sprejete odpravnine, vrednost spora ni navedena, niti je ni določilo sodišče, saj to ni bilo potrebno - ne za ugotovitev pristojnosti, ne za odmero sodne takse in v času vložitve predloga tudi ne za odmero nagrade in stroškov glede na v času vložitve predloga veljavno OT, predstavlja neocenljivo zadevo.
V okoliščinah konkretnega primera merilom iz 3. člena OT ustreza osnova 1.000 točk. Res gre za strokovno zahteven postopek sodnega preizkusa denarne odpravnine, za katerega se zahteva specialistično znanje s področja prava družb, vendar obseg opravljenih storitev skupne zastopnice in zanje potreben čas ni bil nadpovprečen za tovrstne postopke, niti ni bilo potrebno strokovno znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov in ne uporaba tujega jezika. Postopek se je končal s sklenitvijo sodne poravnave, mnenje poravnalnega odbora ali sodnega izvedenca ni bilo pridobljeno.
prekinitev postopka - začetek stečaja - izvršba na nepremičnino
Drugodolžnik prejudicira, da bo razveljavljen sklep o začetku stečaja in navaja okoliščine zakaj naj bi bilo temu tako. Vse to je stvar odločanja v insolvenčnem postopku, ne obravnavanega postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Če bo res uspel s pritožbo zoper sklep o začetku postopka stečaja nad prvodolžnikom, bo odpadel razlog za prekinitev izvršilnega postopka in ta se bo nadaljeval.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 442, 442/1, 442/2, 619, 642, 642/1, 642/2, 654.
podjemna pogodba - dogovorjena cena - običajna cena - enotna cena - skupaj dogovorjena cena - dokazna ocena
Ni pomembno, da sta dokaz z izvedencem predlagali obe stranki. Tožnik ga je predlagal, saj je bilo dokazno breme spornega dogovora o ceni na njem, in če mu ne bi uspel po svoji naravi tvegani dokaz z zaslišanjem strank (odločilen s stališča prvega odstavka 642. člena OZ), bi si prisojo iztoževanega plačila lahko obetal s pomočjo dokaza z izvedencem (toda v tem primeru s stališča drugega odstavka 642. člena OZ). Ker pa je bila tožnikova trditev o vsebini dogovora dokazana, običajno plačilo ni postalo pravno odločilno. Zavrnitev dokaza, ker dejstvo, ki se s tem dokazom dokazuje, ni pravno odločilno, spada k dovoljenim in praktično najpogostejšim razlogom za neizvedbo predlaganih dokazov.
ZIZ člen 64, 65, 170. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 5, 7, 8, 41.
izvršilni postopek - izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice - pričakovalna pravica kupca
O pričakovalni pravici, temelječi na utemeljenih pričakovanjih, lahko govorimo, ko je nastanek lastninske pravice odvisen izključno od ravnanja v sferi pričakovalca. Ne zadošča torej, da zgolj overi svoj podpis na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, temveč mora prodajalec kupcu tudi omogočiti, da to listino tudi uporabi - da se lahko izključno po svoji volji samo še vknjiži kot lastnik nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082701
ZPP člen 212. OZ člen 168, 168/3.
trditveno in dokazno breme - izgubljeni dobiček - prihodki - odhodki - konkretizirane trditve - trditveno breme v zvezi s prihodki in odhodki - vsebina pogodbenega razmerja - računi
Po pravilni presoji prvostopenjskega sodišča samo računi drugih prevoznikov ne morejo izkazovati že tudi prihodkov, ki bi jih ustvarila tožnica. Ker so pogodbe individualno dogovorjene - njihova vsebina oziroma sestavine so stvar pogajanj pogodbenih strank - računi tretjih oseb, izdani družbi A. d. o. o., ne morejo izkazovati, da bi tožnica za opravljene prevoze prejela enako višino prihodkov (četudi bi opravila 6 prevozov).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083433
SPZ člen 8, 18, 92, 96. OZ člen 198. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5, 342/5-4. EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-7, 480. ZOEE člen 4, 4/1, 4/1-12, 73.
zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba transformatorske postaje - neupravičena obogatitev - upravna zadeva - pristojnost sodišča - pravni položaj nedobrovernega posestnika - transformatorska postaja - infrastrukturni objekt - prodaja poslovne celote - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - neprava stvarna služnost - nevpisana služnost - dobrovernost kupca - varstvo kupca nepremičnine - vrnitveni zahtevek - načelo superficies solo cedit
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da so zgoraj povzete določbe EZ-1 oziroma sedaj ZOEE glede določenih vprašanj varstva lastninske pravice in posesti lex specialis glede na splošno veljavna pravila SPZ. Določbe 73. člena ZOEE (prej 82. člena EZ-1) pomenijo za lastnika omejitev pri izvrševanju lastninske pravice, poseg vanjo pa opravičuje izvajanje gospodarske javne službe v javnem interesu.
Čeprav glede dostopa do omrežja velja načelo reguliranega dostopa (tretje strani) do sistema in čeprav višina najemnine, določene v pogodbi med SODO in lastnikom distribucijskega sistema, ne sme biti višja, kot jo z odločbo o regulativnem okviru določi agencija, navedeno konkretnemu sporu, ki je spor med lastnikom distribucijskega omrežja in dosedanjim upravljavcem tega na plačilo koristi, še ne odvzema civilnopravnega značaja.
zavrženje pritožbe - podpis pravne osebe - neobrazložena pritožba
Upnik ne izpodbija relevantne ugotovitve sodišča prve stopnje, da njegova pritožba zoper sklep (o razveljavitvi sklepa o izvršbi in da bo o zahtevku ter stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku) ne vsebuje podpisa oziroma vsega, kar zahteva tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s četrto točko 335. člena ZPP.
ugovor zoper plačilni nalog - sodne takse - višina takse za pritožbo
Ni sporno, da je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo dolžnika s sklepom, zoper katerega je ponovno vložil pritožbo in da mora zanjo plačati sodno takso, ker je plačilo procesna predpostavka po prvem odstavku 29.b člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da gre za posebno pritožbo, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta, zato se po tarifni št. 4033 ZST-1 odmeri sodna taksa 33,00 EUR.
Glede presoje sporne pogodbene določbe kot pogodbeno dogovorjene odškodnine je treba opozoriti, da je razlaga pogodbe pravno vprašanje. Vrhovno sodišče je v zvezi s pogodbami izoblikovalo razmejitveni kriterij, da gre pri ugotavljanju prave (dejanske) pogodbene volje za dejansko vprašanje, medtem ko gre pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe za pravno vprašanje (za uporabo pogodbenega materialnega prava). Spornemu pogodbenemu določilu bi bilo tako moč pripisati pomen dogovorjenega načina izračuna pozitivnega pogodbenega interesa mandatarja, kar je lahko predmet pogodbene avtonomije. Zato dogovor pogodbenih strank o višini morebitnega nadomestila (to je odškodnine) v primeru predčasnega odstopa od pogodbe sam po sebi ni v neskladju z določbami OZ in spada v prosto urejanje obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Glede presoje dopustnosti spornega dogovora pa je potrebno opozoriti na spoštovanje temeljnega načela odškodninskega prava, in sicer, da odškodnina škode ne sme presegati. Mandatar zaradi razdrtja pogodbe namreč ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Zato je pogodbeno določilo, ki določa, da mora naročitelj v primeru njegovega predčasnega odstopa od pogodbe mandatarju plačati vse dogovorjene pavšalne zneske do konca dogovorjenega obdobja, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nično, v kolikor pogodbeno dogovorjena odškodnina presega dejansko škodo.
Glede ugotavljanja obsega škode tožnica v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, s katerimi bi utemeljila, da bi ji nastala škoda v uveljavljani višini, niti konkretnih navedb o višini nastale ji škode. Zato na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da je tožničin zahtevek nesklepčen. Tožničina trditvena podlaga je šla tekom celotnega postopka zgolj v smer navajanja trditev glede sklenjenega dogovora in avtonomije pogodbenih strank, ne pa v substanciranje popolnega in jasnega navajanja dejstev v smer izkazovanja nastale škode. Sodba sodišča prve stopnje je zato pravilna, vendar iz drugačnih materialnopravnih razlogov.
neurejeno zemljiškoknjižno stanje - upravljanje stečajne mase - soglasje stečajnega sodišča - ureditev zemljiškoknjižnega stanja
Soglasje sodišča ni primerno sredstvo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja (videti je, da je to nepravdni postopek po 110. členu Stvarnopravnega zakonika). Tudi po ustaljeni sodni praksi sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki pomenijo upravljanje stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP.
Iz stališča VS RS je mogoče izpeljati zaključek, da je vložitev predloga za izvršbo zoper delodajalca po 134. členu ZIZ in nastali stroški utemeljenega ugovora v vsakem primeru rizik upnika, ne glede na to ali je pred tem opravljal kakšne poizvedbe ali je imel informacije o razlogih za neizvrševanje sklepa o izvršbi.