spor majhne vrednosti - zaslišanje priče - trk motornega vozila z divjadjo - odškodninska odgovornost - lov - načelo kontradiktornosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov
Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se lahko zavrne, če je to dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, že dokazano. Za tak položaj v obravnavanem primeru ne gre. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica sicer predlagala še zaslišanje prič A. A., B. B. in C. C., ki naj bi izpovedale o okoliščinah škodnega dogodka, toženka pa še priči E. E. in H. H., ki naj bi izpovedali glede postopka lovskega pogona in zavarovanja okolice v času izvajanja slednjega, a da je prvostopenjsko sodišče že na podlagi v dokaznem postopku zaslišanih prič ugotovilo, da so dobro pojasnile postopek lovskega pogona (da se pogoni izvajajo od 1. oktobra do konca januarja; da se ne izvajajo ponoči ipd.) in da je zato zaslišanje preostalih prič zavrnilo, saj je bilo dejansko stanje o spornem vprašanju že ugotovljeno, tj. da se lovski pogon takrat ni izvajal, in dodatno zaslišanje ni bilo potrebno. To ni dopusten razlog za zavrnitev omenjenih dokaznih predlogov. Prvostopenjsko sodišče tako ni pravilno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem s tožničine strani predlaganih prič A. A., B. B. in C. C. (dokaz z zaslišanjem priče E. E. pa je bil s tožničine strani predlagan prepozno) z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, tj. da se lovski pogon v času škodnega dogodka ni izvajal.
Vročilnica je javna listina in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP). Dokazno pravilo torej ni absolutno. Za dokazni zaključek je pogoj sklepčnost podatkov, navedenih v vročilnici.
Pritožnica pravilno opozarja, da iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upravitelj ponudil predmetne odpadke v prevzem upnikom ali družbenikom oz. da odpadkov v stečajni masi ni bilo mogoče prodati ali razdeliti upnikom v skladu s 1. točko drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP oz. s šestim odstavkom 65. člena ZVO-2, niti da bi upravitelj zagotovil sanacijo v smislu četrtega odstavka 65. člena ZVO-2.
zavarovalnina - nastanek zavarovalnega primera - način poškodovanja - toča - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje kot dokaz
Lastna in neutemeljena je dokazna ocena, da zaradi oddaljenosti vremenske postaje, na kateri opazovalec ni zaznal toče, sodišče ni imelo stvarne in zanesljive podlage, da toče v krajevnih in časovnih okoliščinah zatrjevanega zavarovalnega primera ni bilo. Sodišče prve stopnje slednjega nenazadnje niti ni zaključilo, ampak je dopustilo obstoj toče, ki pa ni bila takšne velikosti, da bi lahko povzročila škodo. Predmetno je obrazložilo s sklicevanjem na izvedensko ekspertizo (glej predvsem 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), zato ni storjena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena vsebina ekspertize (v zvezi z drugo ekspertizo) je ravno v tem, da kljub oddaljenosti opazovalca, ki ni zaznal toče, zaradi drugih okoliščin (izmerjene temperature, radarske slike, zapiskov opazovalcev) morebitna toča ni bila takšne velikosti, da bi lahko na prikolici povzročila škodo, ki naj bi nastala v zatrjevanem zavarovalnem primeru.
tehtanje ustavnih pravic v koliziji - tehtanje ustavnih pravic - pravica do zasebne lastnine - enakost pred zakonom - uresničevanje in omejevanje pravic - poplačilo upnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - izpraznitev nepremičnin - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše
Sodišče mora ob tehtanju ustavne pravice do doma upoštevati tudi ustavno pravico lastnika do zasebne lastnine. Ni dvoma, da ima dolžnik v postopku osebnega stečaja pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave RS, vendar pa je treba v okviru varovanja pravic iz 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) in 15. člena Ustave RS (uresničevanje in omejevanje pravic) upoštevati, da nasproti dolžnikovim pravicam stojijo prav tako ustavno varovane pravice upnikov – imetnikov terjatev, ki morajo biti učinkovito uveljavljene v postopku prisilnega poplačila.
zakonske zamudne obresti - prepoved teka zamudnih obresti - glavnica in natekle obresti
Dikcija ″do plačila‶ v resnici pomeni do prenehanja obveznosti, ki ni nujno posledica izpolnitve obveznosti, torej plačila, saj lahko obveznost preneha tudi na podlagi zakona.
Ni sporno, da so upnikove zakonske zamudne obresti od zapadlosti do uveljavitve novele OZ-A 22. 5. 2007 presegle glavnico in to je bistvo primera. Obresti so tedaj po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A niso mogle začeti teči znova.
fikcija vročitve - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno. Zato je vseeno ali fikcija vročitve nastopi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan. Dolžnik je bil v obvestilu o prispelem pisanju poučen o fikciji vročitve in je lahko izračunal datum fikcije vročitve, če pisanja ne bo prevzel v 15 dneh na pošti. Če bi to storil, bi ugotovil, da bo prišlo do fikcije vročitve na praznik (in da je še naslednji dan praznik) ter da bo začel teči ugovorni rok, čeprav dejansko še ne bo prejel sklepa o izvršbi.
zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - sodelovalna dolžnost - kršitev sodelovalne dolžnosti
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da ureditev, ki od sodišča nujno zahteva uporabo enake (ostre) sankcije v vseh primerih kršitev sodelovalne dolžnosti, predpostavlja, da je dolžnik v primeru vsake in morda še tako minorne kršitve vselej nujno tudi nevesten in nepošten. Navedenega zaključka pa ni mogoče sprejeti v vseh tistih primerih kršitev, ki lahko, če sploh, utemeljujejo le izrazito majhno stopnjo vrednostnega očitka dolžniku. Zakonodajalec je v noveli ZFPPIPP-H sledil razlogom Ustavnega sodišča in sodiščem naložil tehtanje obsega kršitve sodelovalne dolžnosti dolžnika.
Nesodelovanje tožeče stranke pri primopredaji oziroma pri sestavi zapisnika z dne 1.8.2018 o ugotovitvi stanja poslovnih prostorov ob primopredaji (30. člen ZPSPP), nikakor ne more imeti za posledico, da tožena stranka ne bi bila dolžna povrniti škode, ki jo je krivdno povzročila v poslovnih prostorih in izvesti sanacije epoksi tal, kot se je pogodbeno zavezala.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - trditveno in dokazno breme - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Ker ne more biti dosežen noben zakonsko dovoljeni namen postopka osebnega stečaja, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik nima pravnega interesa oziroma pravne koristi od začetka tega postopka, saj se njegov pravni položaj ne bo v ničemer spremenil.
zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - nepopolna tožba - prepozna dopolnitev tožbe - vložitev vloge nepristojnemu sodišču - neskrbnost
Za pravočasno posredovanje vloge pristojnemu sodišču je bil odgovoren pritožnik sam, še zlasti, ker je bil s sklepom z dne 28. 2. 2025 izrecno opozorjen na posledice, v kolikor tožbe ne bo dopolnil v naloženem roku. Pritožnik ne trdi, da je preveril, ali je bila vloga dejansko pravočasno posredovana pristojnemu sodišču, odgovornosti za svojo napako pa se ne more razbremeniti s sklicevanjem na dogovor o tem, da bo vloga pravočasno posredovana pristojnemu sodišču.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOPALIŠČA
VSL00091630
ZPPDej člen 5, 5/1, 8, 8/1, 16, 16/4. OZ člen 12, 432.
gospodarski spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - izvajalec javne službe - obvezna gospodarska javna služba - pogrebne storitve - dežurna služba - izključna pristojnost - storitev prevoza - naročilo storitev - plačilo storitev - poslovna praksa med strankama - pristop k dolgu
Sodišče prve stopnje je že s pomočjo jezikovne razlage pravilno ugotovilo, da beseda "vsak" kaže na širšo interpretacijo, kar potrjuje, da 24-urna dežurna služba obsega vse prve prevoze do hladilnih prostorov tožnice, ne glede na nadaljnje postopke. Nelogično in notranje protislovno bi bilo, da bi besedna zveza "vsak prevoz" vključevala samo t.i. nujne prevoze. Navedeno dodatno potrjuje veznik "ali" med prevozi do hladilnih prostorov izvajalca in prostorov zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku, kar kaže, da gre za vse prevoze.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov presodilo, da je bila toženka naročnica vtoževanih storitev (gre za dejansko ugotovitev, v katero pritožbeno sodišče ne more posegati). To naj bi izhajalo iz obligacijsko pravnega razmerja med strankama, ki med drugim temelji na poslovni praksi med njima (12. člen OZ).
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - pravočasnost predloga
Tožeča stranka je namreč šele z vročitvijo ji sklepa o dodatnih stroških postopka izvedela, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh stroških, ki jih je priglasila v vlogi dne 6. 3. 2025. Posledično tako njenega predloga za dopolnitev ni moč šteti za prepoznega.
zavarovanje z začasno odredbo - neposestna zastavna pravica - register neposestnih zastavnih pravic - odsvojitev zastavljene premičnine - dobrovernost
Zakaj dolžnik stroja ne uporablja v lastne namene, za odločitev ne more biti relevantno, dejstvo, da ga prodaja naprej, pa tudi po zaključku višjega sodišča samo zase niti s stopnjo verjetnosti ne izkazuje zatrjevanega namena prikrajšati upnika, prav tako ne, da je šlo za usklajeno ravnanje dolžnika. Ob odsotnosti kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi kazale na nedobrovernost dolžnika, slednjemu ni mogoče očitati, da ob sklenitvi prodajne pogodbe ni bil v dobri veri glede neobstoja neposestne zastavne pravice.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - začetek teka roka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil plačilni nalog toženi stranki vročen 6. 3. 2025 (petek), osemdnevni rok se je iztekel 14. 3. 2025 ob polnoči (petek), medtem ko je tožena stranka ugovor vložila 17. 3. 2025 (ponedeljek), torej prepozno.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - izpodbojno dejanje
Za odločitev v tej zadevi je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstoji razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, to pa je, da je stečajna dolžnica izvedla pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja, in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja.
SPZ člen 118, 118/4. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 9.
spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplotne energije - skupno odjemno mesto - delilnik stroškov za ogrevanje - ključ delitve stroškov dobave toplote
Materialnopravno stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je pravilno: obračune glede posameznega etažnega lastnika je pripravil upravnik, pri čemer je sodišče prve stopnje presodilo, da je bila delitev pravilno opravljena na podlagi Pravilnika, ki določa način delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, in se torej uporablja tudi za stavbo v tej zadevi, iz dejanskega stanja sodbe pa nadalje izhaja, da je višina stroškov, ki jih toženka dolguje tožnici na podlagi delitve stroškov, pravilna.
nedopusten pritožbeni razlog - špedicijska pogodba - stojnina
V gospodarskih sporih majhne vrednosti je glede ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče vezano na ugotovitve prvostopnega sodišča (458. člen ZPP). Pritožnica s ponovljenimi navedbami iz ugovora zoper sklep o izvršbi in odgovora na dopolnitev tožbe (ter pripravljalne vloge), smiselno izpodbija ravno ta pritožbeni razlog, nepravilno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje (340. člen ZPP), ki ni pritožbeno dopusten razlog (458. člen ZPP) in so tovrstne navedbe pritožbeno neupoštevne.