sodba na podlagi pripoznave - ugovor tretjega - sklep o pravdnih stroških - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino
Iz povzetih listin izhaja, da je tožena stranka v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na stvari ne obstaja pravica drugega. To je utemeljeno mislila še eno leto in dva meseca do naroka v pravdnem postopku.
Materialnopravno pravilna je uporaba 160. člena ZPP. Če tožnik tožencu že v izvršbi ponudi natančne informacije in dokazila o stvarnopravni ali obligacijski pravici na predmetu izvršbe pa toženec oziroma upnik v izvršilnem postopku vseeno nasprotuje ugovoru, tretjemu ne preostane nič drugega, kot da vloži tožbo. V nasprotnem primeru, ko tretji v postopku izvršbe z zadostno verjetnostjo svojih pravic ne dokaže, je nasprotovanje upnika v ugovoru tretjega do te mere utemeljeno, da mu v pravdnem postopku ni treba nositi stroškov.
URS člen 22, 23. OZ člen 507, 508, 508/2, 508/3. ZPP člen 70, 70/2, 70/2-6, 73, 73/1, 73/5, 115, 116, 116/1, 226, 226/2, 236a, 236a/2, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 363, 363/3.
obstoj predkupne pravice - predlog za prekinitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zloraba procesnih pravic - zdravniško opravičilo - preložitev naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti - načelo neposrednosti - zaslišanje stranke - zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - zahteva za izločitev sodnika
Ob dejstvu, da je bil pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo prvič razpisan 28. 9. 2023 (torej skoraj devet mesecev pred spornim pripravljalnim narokom in prvim narokom za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2024), bi morala tožnica glede na predhodna opravičila, ob ustrezni skrbnosti poskrbeti, da bi bile njene pravice na naroku zastopane po drugem kvalificiranem pooblaščencu. Ne glede na zatrjevanja tožnice, da ni pristala na zastopanje po drugem pooblaščencu, je treba poudariti, da so pričakovanja glede skrbnega ravnanja, da se zagotovi ustrezna substitucija, v primeru bolezni odvetnika strožja. Ob dejstvu, da je pooblaščenka tožnice pred tem sodišče štirikrat zaprosila za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo, je treba ob tehtanju pravic pravdnih strank ugotoviti, da bi ponovna preložitev pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2024, pri čemer pooblaščenka tožnice ni niti zatrjevala nenadnosti in nepredvidljivosti bolezenskega stanja, pomenila resen zastoj v postopku, zaradi katerega bi bila kršena pravica toženke do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 40, 40/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - pogodba o opravljanju oglaševanja - nagib za sklenitev pogodbe
Enostranska subjektivna pričakovanja zakonitega zastopnika toženke glede vpliva oglaševalske kampanje na uspešnost poslovanja ne predstavljajo kavze, temveč zgolj nagib za sklenitev Pogodbe, ki na veljavnost Pogodbe ne vpliva.
Na toženki, ki se je proti tožbenemu zahtevku za plačilo opravljenih storitev branila z ugovorom, da pogodba s strani tožnice ni bila pravilno izpolnjena, je bilo trditveno in dokazno breme za obstoj pomanjkljivosti oziroma napak izvedenih storitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženka s tem ugovorom ni mogla uspeti, ker ni pojasnila, kaj naj bi bila vsebina napak opravljenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086679
SZ-1 člen 2, 24, 30.
spor majhne vrednosti - upravnik - stanovanjsko poslovna stavba - površina objekta - najemnik - pasivna legitimacija - obratovalni stroški - ključ delitve
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre po SZ-1 za stanovanjsko-poslovno stavbo, je torej pravilen. Ob tem so materialnopravna podlaga plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja določbe SZ-1. Toženkina pasivna legitimacija je v izpodbijani sodbi tako pravilno osnovana na določbi četrtega odstavka 24. člena SZ-1, ki določa primarno obveznost za plačilo vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe v breme najemnika in ne etažnega lastnika.
Če bi tožnica želela od toženke kot najemnice izterjati ne samo obratovalne stroške, temveč tudi druge stroške (tj. stroške vzdrževanja in upravljanja ter plačila v rezervni sklad) bi - kot je pravilno pojasnjeno v 15. točki obrazložitve sodbe - prvostopenjskemu sodišču morala predstaviti in dokazati (tudi) vsebino najemne pogodbe, ki določa takšno obveznost toženke, pa tega ni storila.
ZFPPIPP-H člen 137, 137/2. ZFPPIPP člen 409, 409/3, 410, 410/2.
postopek osebnega stečaja - poslovna sposobnost - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - načrt poteka stečajnega postopka - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti
Dolžnikova poslovna sposobnost se s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti v bistvenem spet obnovi (je spet neomejena).
začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika - pritožba družbenika - vročitev predloga - fikcija vročitve - vročilnica
Ker pritožnik ni osebno odgovorni družbenik, se zanj ne more uporabiti drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče, ki je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo. Tudi po tretjem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik.
Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka.
Pravilnost vročitve se dokazuje z vročilnico. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravočasno navajanje dejstev
V primeru, ko sodišče po poteku preizkusnega roka ugotovi, da ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen, mora pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveriti le, ali pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Upnica v pritožbi obširno opisuje dolžnikova ravnanja, s katerimi utemeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti, vendar bi ta dejstva utegnila biti pomembna, če bi jih uveljavljala pravočasno, to je, če bi do poteka preizkusnega obdobja vložila ugovor proti odpustu obveznosti.
sklep skupščine družbenikov - izpodbijanje sklepov skupščine - vodenje - skupščina - plačilo - nadzorni svet - predsednik nadzornega sveta
Za izvolitev predsednika skupščine po ZGD-1 zadošča navadna večina glasov, razen če bi družbena pogodba določala drugačno večino.
Na podlagi pravila 284. člena ZGD-1, da morajo biti izplačila članom nadzornega sveta v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe, je treba presojati tudi, ali je plačilo predsednika nadzornega sveta v sorazmerju s plačilom preostalih članov nadzornega sveta, upoštevaje primerjavo v obsegu nalog. Čeprav je funkcija predsednika nadzornega sveta pomembna in ima predsednik večji obseg nalog od preostalih članov, ta odstop ni tolikšen, da bi opravičeval 10-kratnik nagrade.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 309, 309/1, 309/1-2. ZPP člen 325, 325/1, 332. ZTLR člen 28, 28/4.
izločitvena pravica - priposestvovanje - izrek sklepa o preizkusu terjatev - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - smrt zapustnika - uvedba dedovanja - dedič - dedna izjava - sklep o dedovanju
Vsebina izločitvenega zahtevka je odvisna od vrste premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. V primeru izločitvenega zahtevka, ki ga ima oseba, ki je s priposestvovanjem pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, se poleg ugotovitve, da je izločitvena pravica priznana, zahteva tudi ugotovitev, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik.
Ugotavljanje, kdo so (dokončni) dediči po zapustniku, ki je izločitveni upnik v stečajnem postopku, ni predmet stečajnega postopka, temveč zapuščinskega postopka. Prav tako ni predmet stečajnega postopka ugotavljanje, ali je nastala skupnost dedičev, niti ugotavljanje imen sodedičev. Sodna praksa se je že opredelila, da se v takem primeru odločba (v izreku) glasi na poimensko še nedoločene dediče.
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe - načrt poteka stečajnega postopka - načelo absolutne prednosti - preostalo premoženje
Pravila ZFPPIPP operacionalizirajo načelo absolutne prednosti v stečajnem postopku z ureditvijo v tretjem odstavku 373. člena ZFPPIPP, po katerem se družbenikom izplačajo deli razdelitvene mase, ki ostane po poplačilu vseh terjatev upnikov. Terjatev do izplačila deleža ostanka razdelitvene mase nastane, če unovčeno premoženje družbe (v stečajnem ali likvidacijskem postopku) zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov družbe.
Postavitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka pomeni zahtevo, da sodišče odloči o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja, ki v tem primeru ne pomeni več predhodnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku, ampak preraste v neposredno vsebino enega izmed zahtevkov v tožbi, za katerega pa sicer tožeči stranki, ni potrebno, da zanj posebej izkazuje pravni interes, kajti pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa in o vmesnem ugotovitvenem zahtevku sodišče praviloma odloči obenem z dajatvenim zahtevkom v končni sodbi.
Sklenjena Pogodba predstavlja (tudi) t.i. podudeležbeno pogodbo kot družbeno pogodbo civilnega prava. Slednja sicer v slovenskem pravnem redu ni posebej urejena, vendar pa je dopustna. Pri njej gre za pogodbeno razmerje med tretjo osebo in imetnikom deleža v družbi ter si z njo udeleženca delita stroške nakupa deleža in dobiček (in izgubo) iz tega deleža, pri čemer lahko to razmerje nastane ob nastanku deleža ali kasneje. Pri podudeležbi ostaja imetnik deleža le eden (s tem se loči tudi od tihe družbe, kot jo je definiral 159. člen ZGD), pri čemer podudeleženec ni vložil sredstev v podjetje koga drugega, ampak v delež nekoga, ki je sam družbenik gospodarske družbe. Podudeležensko razmerje navzven, to je v sami gospodarski družbi ni vidno, niti ne vpliva na družbenikov položaj.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka - začetek stečaja
Pritožbeno ni sporno, da je bil 23. 4. 2025 objavljen sklep o preizkusu terjatev, ki je postal pravnomočen 8. 5. 2025 in da je sodišče prve stopnje pozvalo stečajno upraviteljico k prevzemu postopka. S tem je odpadla procesna ovira prekinitve postopka. Kako bo sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, o predlogu in ali ima upnik še pravni interes za tožbo, kar navaja dolžnik, je stvar nadaljevanja postopka.
Dolžnik je pravna oseba d.o.o. in sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo 4. odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah.
Ni sporno, da je sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika plačila sodnih taks v znesku nad 44,00 EUR. Dolžnost plačila tega zneska izhaja iz kogentne zakonske določbe.
motenje posesti - izvršilni naslov - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Izvršilni naslov sklep o motenju posesti je bil izdan zoper dolžnika, zato ga mora izpolniti. Ali bi morali biti tudi etažni lastniki stranke pravdnega postopka, ni stvar izvršilnega postopka. V tem se zgolj sledi izvršilnemu naslovu po načelu stroge formalne legalitete.
plačilo uporabnine - uporaba poslovnih prostorov po prenehanju najemne pogodbe - neupravičena pridobitev - primerna višina uporabnine - dokazovanje z izvedencem
Vprašanje ustrezne višine uporabnine (v smislu povprečne tržne najemnine) je strokovno vprašanje, zaradi česar je sodišče prve stopnje v tej zvezi utemeljeno v postopek pritegnilo izvedenca.
odškodnina za premoženjsko škodo - poplave - ugovor aktivne legitimacije - nesklepčnost tožbe - višina škode - nepremičnina v solastnini - ocena stroškov - zadostna trditvena podlaga - manjvrednost nepremičnin - škoda na premičninah - materialno procesno vodstvo
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00088195
ZASP člen 81, 81/1. OZ člen 287, 287/1, 287/2, 288. URS člen 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - kabelska retransmisija glasbenih del - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - določitev primernega denarnega nadomestila - določitev višine nadomestila - običajno plačilo - odstop od sodne prakse - pravna varnost - predvidljivost - kršitev konkurence - enako obravnavanje - enako varstvo pravic - pravočasnost ugovora zastaranja - ugovor zastaranja obresti - prepozen ugovor zastaranja
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila. Ker se je spremenila objektivna okoliščina (tarifa iz Skupnega sporazuma), ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila, ni mogoče govoriti o posegu v prej navedene pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086501
ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 170, 170/1, 170/2. ZIL-1 člen 123a.
začasna odredba po zasp - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - delo industrijskega oblikovanja - individualnost avtorskega dela
Dela industrijskega oblikovanja so stvaritve, ki imajo uporabno funkcijo. Zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva je ustvarjalni manevrski prostor pri teh delih zožen, pogosto prihaja do prevzemanja rešitev, ki je lahko tudi nezavedno. Merilo individualnosti je izpolnjeno le, kadar z izbiro elementov, ki jih vsebuje delo, avtor izvirno izraža svojo ustvarjalnost s tem, da svobodno in ustvarjalno opravlja izbiro tako, da oblika dela odraža njegovo osebnost, s čimer mu vtisne svoj osebni pečat. Merilu individualnosti ne morejo zadostiti sestavni elementi, za katere je značilna njihova tehnična funkcija, saj varstvo iz naslova avtorske pravice ne zajema idej.