Odpoved trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je že po splošnem pravilu v dispoziciji strank (prvi odstavek 333. člena OZ) in tako je tudi pri mandatu, saj lahko prevzemnik naročilo odpove kadarkoli (razen ob neprimernem času; prvi odstavek 783. člena OZ). Takšna je tudi vsebina konkretnih pogodbenih razmerij med upniki (uporabniki plačilnih storitev) in banko, ki slednjo upravičuje do odpovedi pogodb brez krivdnih razlogov z ustreznim odpovednim rokom. Vsebina pravice do enostranske odpovedi pogodbenega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je prav v tem, da lahko pogodbena stranka, ki je ne veže kontrahirna dolžnost, načeloma prosto izbira, ali bo v pogodbenem razmerju še vztrajala ali ne, neodvisno od (morda tudi zglednega) ravnanja nasprotne stranke. Ta odločitev je pridržana le njej in je tudi ni dolžna posebej utemeljevati.
Banka, ki je z uporabniki sklenila trajna pogodbena razmerja za nedoločen čas, jim jih zato lahko odpove tudi brez krivdnih razlogov, vendar mora nato še naprej izvajati storitve po pogodbah o plačilnih storitvah, in sicer za tiste uporabnike, ki nimajo drugih računov, oziroma vse dokler ti uporabniki nimajo možnosti skleniti pogodb z drugim ponudnikom plačilnih storitev (za kar si morajo z ustrezno skrbnostjo prizadevati). Dolžnost banke iz tretjega odstavka 783. člena OZ torej ni neomejena in lahko po določenem času ugasne. Ali oziroma kdaj tak položaj nastopi, je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Sodišče prve stopnje je pri presoji prezrlo dejstvo, da sta tožnici soupravičenki iz istega materialnopravnega razmerja. To pomeni, da sta materialni sospornici in ju pri presoji njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno. Drugi odstavek 14. člena ZST-1 namreč določa, da če izroči vlogo skupaj več oseb, pa je za eno izdan sklep o oprostitvi plačila takse, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih materialnega sosporništva.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva trditvena podlaga - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Tožena stranka s skopimi pritožbenimi očitki, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo nobenih njenih navedb in da je v celoti sledilo navedbam tožeče stranke, ne more uspeti. Iz njih namreč niti jasno ne izhaja, ali s tem zatrjuje napačno ugotovitev dejanskega stanja (ki ni dopusten pritožben razlog), ali uveljavlja katero izmed absolutnih bistvenih kršitev postopka, kot tudi ne, katere konkretno so bile tiste trditve, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087130
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2.
pogodba o upravljanju - skupni deli stavbe - zakonske dolžnosti upravnika - dobava električne energije - pogodba o dobavi električne energije
Med posle, potrebne za nemoteno uporabo skupnih delov stavbe, sodi tudi zagotavljanje električne energije. Brez rednih dobav elektrike redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov ni mogoče. Zato je tožnica imela podlago za sklenitev pogodbe za dobavo električne energije že na podlagi Pogodbe, po kateri je dolžna skrbeti za nemoteno uporabo skupnih delov.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1. KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.
osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je odločilno, da s kaznivim dejanjem ni pridobil nobene premoženjske koristi. Zakon za (del) izvršitvenih dejanj v tretjem odstavku 308. člena KZ-1 določa, da mora biti za kaznivost podan namen pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega. Ne določa torej, da morajo biti dejanja izvršena proti plačilu, kot je določal pred novelo leta 2021, ki je začela veljati 15. 12. 2021.
Prav tako ni mogoče slediti pritožniku, da je najbolj pomembno dejstvo, da dolgovi, zajeti v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, ne izhajajo iz kaznivega dejanja niti niso z njim povezani niti ne izvirajo iz kakšne druge prepovedane dejavnosti dolžnika, saj za takšno stališče v določbah 399. člena ZFPPIPP ni najti opore, zlasti ne ob upoštevanju namena odpusta obveznosti, opredeljenega v prvem odstavku navedenega člena.
stečajni upravitelj - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - dovoljenost pritožbe
Skladno z določbo 1. točke 118. člena ZFPPIPP se upravitelj razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan. Vendar je pri tem treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja, to je zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu; zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico.
ZFPPIPP člen 374, 374/1, 374/2, 376, 376/1, 383, 383/1, 383/2.
postopek osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - nepremičnina
Posebna značilnost postopka osebnega stečaja je v tem, da fizična oseba, drugače kot pravna oseba, po koncu stečajnega postopka ne preneha in je še naprej nosilec pravic in obveznosti. Zaradi tega uporaba nekaterih pravnih pravil, ki se uporabljajo v stečajnem postopku nad pravno osebno, ni primerna in je njihova uporaba izključena po drugem odstavku 383. člena ZFPPIPP. Tako se v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo določila o prenosu premoženja na druge osebe, ko upniki ne podajo soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti ali je to povezano z nesorazmernimi stroški (5. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). V postopku osebnega stečaja torej premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti noben od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku, saj ta po končanem stečajnem postopku ne preneha obstajati.
osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik v dopolnitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja, po tem, ko ga je sodišče prve stopnje pozvalo k navedbi in izkazu dejstev iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, navedel, da njegovo ravnanje ne otežuje vodenja novega postopka ter da njegove trenutne okoliščine kažejo, da ni sposoben bistveno oteževati novega postopka, ni pa izkazal, da kršitve v postopku St 001/2022 niso otežile vodenja navedenega postopka osebnega stečaja, torej postopka St 001/2022, ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v navedenem postopku, kar je odločilno za presojo pogojev za odpust obveznosti v novem postopku.
posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - popravni sklep
Stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase so v 6. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP našteti zgolj primeroma.
V fazi odločanja o razdelitvi (posebne) razdelitvene mase se potrebnost in koristnost stroškov storitev upravljanja nepremičnin (ki predstavljajo posebno stečajno maso) ne more več presojati. Morebitna neskrbnost ravnanja upravitelja pri izplačilu stroškov ne more biti razlog, da že izplačanih zneskov ne bi upoštevali kot stroška pri razdelitvi posebne razdelitvene mase. Presoji skrbnosti ravnanja upravitelja so namenjeni drugi postopki (odškodninska odgovornost upravitelja).
gospodarski spor majhne vrednosti - priznana dejstva - pavšalno prerekanje - domneva o priznanju dejstev - dokazovanje priznanih dejstev - delni umik tožbe - konkretizacija navedb - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - načelo neposrednosti - pravica do izjave - razpravno načelo
Golo zanikanje dejstva (neobstoja pravnega razmerja) praviloma ne more izničiti domneve o priznanju dejstev, saj je dolžnost stranke, da se obrazloženo izjavi o navedbah nasprotne stranke. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožena stranka s strani tožeče stranke navedenih dejstev ni prerekala oziroma jih je priznala, takih dejstev pa ni treba dokazovati.
Očitek, da sodišče ni zaslišalo stranke (kot dokazno sredstvo) nima veze s pravico stranke, da se izjavi o pravnih in dejanskih vidikih spora, da predlaga dokaze in se izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke.
stroški stečajnega postopka - stroški upnika - predhodni postopek - umik predloga za začetek stečajnega postopka
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške upnika odmeriti na podlagi 158. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ker je upnik predlog za stečaj nad dolžnikom umaknil, preden se je začel postopek zaradi insolventnosti.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - ugovor dolžnika, da ni insolventen - ugotavljanje insolventnosti - pritožba družbenika - družbenik dolžnika
Pritožba družbenika dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, predlog za začetek stečajnega postopka pa je bil vložen s strani upnika in sklep o začetku postopka izdan v postopku po prvem in drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP ter po izvedbi dokazov o dolžnikovi insolventnosti (drugi do peti odstavek 239. člena ZFPPIPP), ni dovoljena. V tem primeru ne gre za enake okoliščine kot v zadevi Ustavnega sodišča RS št. U-I-151/24, saj je predlog za začetek stečajnega postopka vložil upnik, poleg tega dolžnik ni bil pasiven in je vložil ugovor, da ni insolventen, sklep o začetku stečajnega postopka pa ne temelji na domnevi insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - skupno premoženje zakoncev - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - opustitev vložitve tožbe
V skladu z drugim odstavkom 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list Republike Slovenije, št. 102-2972/2023 – ZFPPIPP-H) se spremenjeni 330. člen uporablja tudi v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona. Njegova uporaba za postopek osebnega stečaja ni izvzeta.
Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H se je zastavljalo vprašanje, ali upravitelj v postopku osebnega stečaja lahko prodaja premoženje, ki je predmet prijavljene in prerekane izločitvene pravice na skupnem premoženju zakoncev, če izločitveni upnik v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ne vloži tožbe, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP.
Odločitev Ustavnega sodišča, da se prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, v primeru opustitve vložitve tožbe lahko začne po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, pomeni tudi ustavno skladno razlago tretjega odstavka 330. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP, kot sta veljala za postopek osebnega stečaja pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H.
Z vidika uporabe 13. člena ZPP je vprašanje pravnomočnosti odločbe drugega sodišča dejstvo in drži zavzemanje tožnika v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje lahko uporabilo 214. člen ZPP. Po drugem odstavku 214. člena ZPP se štejejo za priznana dejstva, ki jih stranka ne prereka. Tožnik je zatrjeval, da je bilo predhodno vprašanje rešeno v smislu 13. člena ZPP, medtem ko toženec na prvi stopnji sojenja tega z ničemer ni prerekal.
Bilo je pojasnjeno, da se družba v konkretnem primeru ne ustanavlja; da vanjo le vstopa nov družbenik; da je ZGD-1 glede urejanja akta o ustanovitvi pomanjkljiv in je treba uporabiti tudi določbe OZ; ter da je vstop družbenikov v enoosebno d.o.o. specifična situacija, v kateri le-ti morajo soglasno sprejeti družbeno pogodbo in z njo nadomestiti prej s strani edinega družbenika enostransko sprejet ustanovitveni akt. Že predmetno izkazuje pravno podlago za postavitev oblikovalnega zahtevka. Hkrati sam ZGD-1 določa obveznost vpisa novega družbenika v sodni register, kar narekuje v običajni d.o.o. predložitev čistopisa družbene pogodbe, v konkretni situaciji pa seveda sprejem družbene pogodbe. Ker toženec zavrača sklenitev družbene pogodbe, je tožniku treba nuditi pravno varstvo s konstitutivnim zahtevkom. Nenazadnje je v tem sporu bistvena tudi okoliščina, da se je stari družbenik pogodbeno zavezal skleniti družbeno pogodbo in svoje zaveze ne želi izpolniti (glej določbe OZ o izpolnitvi pogodbe in o predpogodbi).
V osnovi je pravno zgrešeno zavzemanje, da naj bi izpolnitev dolžnika (nakazilo na TRR pooblaščenca upnika), ki je dolžan izpolniti, upniku, ki je pravilno izpolnitev dolžan sprejeti, lahko pomenila nekakšno zlorabo s strani dožnika, ki bi, ker upnik "ne misli sprejeti izpolnitve" in bo v primeru vztrajanja vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe, lahko pomenila neizpolnitev v smislu neplačila kupnine. Denar je bil nakazan toženčevemu pooblaščencu, ki je bil pooblaščen za sprejem denarja za toženca, in s tem je bila izpolnitev pravilno izvršena.
Sodišče je s pomočjo izvedenskega mnenja ugotavljalo izgubljeni dobiček na podlagi podatkov o preteklem poslovanju tožnika, kar je skladno tudi s sodno prakso Vrhovnega sodišča (II Ips 107/2011 in druge), ki jo izpostavlja pritožnica in je materialno pravo pravilno uporabilo. Upoštevalo je zgolj tiste podatke, ki so za ugotovitev škode zaradi izgubljenega dobička primerni za ugotavljanje normalnega teka stvari in predvidenega tožnikovega poslovanja v prihodnje, če do škodnega dogodka ne bi prišlo (168. člen OZ). Pojasnilo je, da je tožeča stranka v letu 2015 ustvarila 53.224,00 EUR prihodka in 2.248,00 EUR dobička. Povprečni mesečni dobiček v letu 2015 je bil 187,33 EUR. Medtem, ko je v letu 2016 tožeča stranka v času do škodnega dogodka (14.7.2016), ustvarila že 44.258,00 EUR prihodkov in 14.480,74 EUR dobička, imela pa je zagotovljena in dogovorjena naročila za izvajanje prevozov tudi za naprej. Povsem utemeljeno je prvostopno sodišče sledilo izvedenskemu mnenju, da upoštevanje rezultatov skupaj za leto 2015 in 2016 ni primerno, ker so preprosto neprimerljivi. Tožnikova trditvena in dokazna podlaga glede izgubljenega dobička je bila povsem zadostna in konkretizirana. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt razdelitve - posodobljen seznam terjatev - seznam preizkušenih terjatev - stroški - posebna razdelitvena masa
Tudi če sicer nezavarovane terjatve ne bi smele biti poplačane iz določene posebne stečajne mase, pa je o poplačilu teh terjatev že pravnomočno odločeno in s kasnejšim sklepom tega ni mogoče spremeniti.
Razdelitve ni mogoče pravilno opraviti, če se prej ne razčisti, kaj in koliko je bilo poplačano v skladu s pravnomočnimi sklepi o razdelitvi.
Naloga sodišča prve stopnje je, da pred objavo načrta razdelitve pregleda, ali je upravitelj ravnal v skladu z naloženim, ob morebitnem ugovoru proti načrtu razdelitve pa o tem vsebinsko odloči.
Iz obravnavane razdelitvene mase je mogoče poravnati le tista nadomestila, ki se nanašajo na nepremičnine, katerih kupnina se deli v tej zadevi, pri čemer so bile za ta nadomestila izdane tudi odločbe.
oprostitev plačila sodne takse - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Iz izpisa iz evidence nevladnih organizacij v javnem interesu na dan 10. 3. 2025 in iz odločbe Ministrstva za obrambo z dne 28. 1. 2025 izhaja, da je bil dolžniku podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za tovrsten subjekt prvi odstavek 10. člena ZST-1 določa, da je kot organizacija, ki kot javno službo opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, oproščen plačila sodnih taks.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - nezavezujoče zbiranje ponudb - prodaja na podlagi neposrednih pogajanj - ločitvena pravica - soglasje ločitvenega upnika - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Sodišče prve stopnje mora pred izdajo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe zahtevati mnenje ali soglasje ločitvenih upnikov k sklenitvi prodajne pogodbe, če je prodano premoženje predmet ločitvenih pravic, kupnina pa za poplačilo zavarovanih terjatev ne bo zadoščala.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/2, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 82/4-4, 308, 308/3.
kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - objekt varstva - zavarovana pravna dobrina - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - kazenska evidenca - izbris obsodbe iz kazenske evidence - zakonska rehabilitacija - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Nabor kaznivih dejanj proti premoženju in gospodarstvu po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP se ne ujema izključno s kaznivimi dejanji iz 23. poglavja KZ-1 (kazniva dejanja zoper premoženje) ali 24. poglavja KZ-1 (kazniva dejanja zoper gospodarstvo). Presoja, ali gre pri določenem kaznivem dejanju za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, je odvisna od tega, ali ima to kaznivo dejanje zakonske znake, ki se nanašajo na ogrožanje premoženja ali gospodarstva.
Zakonski znak kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države je bil v času storitve kaznivega dejanja storitev inkriminiranega dejanja za plačilo. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da predstavlja kaznivo dejanje, za katerega je bil predlagatelj obsojen, kaznivo dejanje proti premoženju, saj objekt varstva pri tem kaznivem dejanju ni le ena dobrina, to je notranji javni red RS, temveč tudi varovanje premoženja tujcev.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5. SPZ člen 138, 153.
hipoteka - realni dolžnik - osebni dolžnik - ločitvena pravica - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - hipotekarni upnik
Upnik, ki mu je bila v stečajnem postopku priznana zgolj ločitvena pravica, ne pa tudi terjatev, ima zgolj pravico do poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, do višine, ki bo dosežena ob prodaji zastavljenega premoženja, nima pa pravice od stečajnega dolžnika zahtevati plačilo zavarovane terjatve.