ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00079586
OZ člen 132. ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/2, 193/3.
odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - posredni oškodovanec - prometna nesreča - smrt zavarovanca - družinska pokojnina - nastanek škode
Obveznost plačevanja družinske pokojnine ob hkratnem izpadu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje gotovo predstavlja zmanjšanje premoženja tožeče stranke, torej škodo, kot jo opredeljuje splošna določba 132. člena OZ. Vsaj do trenutka, ko bi zavarovanec izpolnil pogoje za upokojitev, tožeči stranki nastaja škoda, saj v tem času sicer, brez škodnega dogodka, ki ga je zakrivil zavarovanec tožene stranke, njena obveznost plačevati pokojnino zavarovancu ne bi nastala. Nasprotno, s strani zavarovanca bi prejemala plačila iz naslova prispevkov zavarovanca, z njegovo smrtjo pa je ta vir prihodkov izgubila, hkrati pa mora zagotavljati dajatve po pokojnem zavarovancu še pred doživetjem časovne meje za pridobitev starostne pokojnine. Takšen premoženjski položaj na strani tožeče stranke gotovo predstavlja škodo v smislu določbe 132. člena OZ.
domneva umika pritožbe - sankcija za neplačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročitev s fikcijo - fikcija vročitve - vročilnica - vročilnica kot javna listina - obrazloženost sklepa - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - enako varstvo pravic
Ugotovitev sodišča prve stopnje o datumu vročitve temelji na vsebini obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (vročilnici). Vročilnica je javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma kar je v njej določeno (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 149. člena ZPP).
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva - premoženje stečajnega dolžnika - dolžnik nima premoženja - ni stečajne mase
Določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP je jasna in nedvoumna. Vzpostavlja odgovornost poslovodstva dolžnika, ki je zaradi prepozno vloženega predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom povzročilo, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. To pa je tako v primeru, ko je premoženja premalo kot tudi v primeru, ko premoženja ni.
predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije - kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodje - pravočasnost predloga - vračilo predujma - predpostavke odgovornosti
Svoje odgovornosti po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP se poslovodja zaradi okoliščin, ki so nastopile po nastopu insolventnosti in izteku roka za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka po 38. členu ZFPPIPP, ne more razbremeniti, saj ne gre za okoliščine, na katere ni mogel vplivati. Na te okoliščine bi poslovodja lahko vplival tako, da bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 233, 233/7, 233/8, 402.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - vračilo predujma - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - nagrada upravitelja - sprememba sklepa
Izvajanje dodatnih nalog upravitelja v postopku odpusta obveznosti je upraviteljeva zakonsko določena obveznost, plačilo teh nalog pa ni vključeno v nobeno od treh postavk po četrtem odstavku 103. člena ZFPPIPP. Ob upoštevanju posebnosti postopka osebnega stečaja daje smiselna uporaba pravil o predujmu podlago za sklep, da mora znesek plačil po osmem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP vključevati tudi nadomestilo upravitelju za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. To pomeni, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
namen stečajnega postopka - poplačilo upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - rok za plačilo - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Bistvo in namen glavnega stečajnega postopka je poplačilo upnikov, ta namen pa je izražen v načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov. To načelo zavezuje organe stečajnega postopka, ki morajo postopek voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine poplačila, kar velja tudi glede rokov za poplačilo terjatev upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00080153
URS člen 26. OZ člen 164, 164/2, 168, 168/2, 169, 299, 299/2. ZPP člen 185, 185/1, 186.
nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - zemljiškoknjižni postopek - napaka sodišča - manjša površina nepremičnine - odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode - obseg povrnitve premoženjske škode - popolna odškodnina - načelo popolne odškodnine - vzpostavitev prejšnjega stanja - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - višina odškodnine - izvedensko mnenje - zastaranje - zakonske zamudne obresti - kdaj pride dolžnik v zamudo
Vzpostavitev prejšnjega stanja pomeni vzpostavitev v stanje, kakršno bi bilo, ko ne bi bilo škodnega dogodka, v tem primeru torej v stanje, ko je bila tožeča stranka lastnica 11.371 m2 stavbnega zemljišča. Premoženjski položaj tožeče stranke mora biti enak, kot če škodnega dogodka ne bi bilo, to pa je lahko zgolj v primeru, da bo prejela denarni znesek v taki višini, da bo lahko (na trgu) kupila drugo enako nepremičnino (nepremičnino enakih lastnosti).
Načelo popolne odškodnine pomeni, da sodišče, ki upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če škodnega dogodka ne bi bilo.
SPZ člen 128, 128/1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 132, 132/3, 132/3-2, 271, 275, 278, 278/2, 278/3, 280, 280/2, 280/2-1, 308, 308/2, 308/2-2, 308/3, 309, 371, 371/3. ZPP člen 154, 325. OZ člen 35, 87, 87/1.
pravna korist - zastavna pravica - akcesornost - neobstoj terjatve - neobstoj ločitvene pravice - poslovni deleži družb, ki so v stečajnem postopku - pogojna ločitvena pravica - ločitvena pravica - ničnost notarskega zapisa - pravni interes za vložitev tožbe - načelo enakega obravnavanja upnikov - vrnitveni zahtevek
Na podlagi pravnomočnega napotitvenega sklepa stečajnega sodišča se domneva, da ima stranka, ki je bila napotena na pravdo, pravno korist, da pravdo začne in je ni treba izkazovati, sodišču pa ne ugotavljati.
Ker je zastavna pravica kot stranska pravica odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi (je akcesorne narave; prvi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika), je v posledici ugotovitve neobstoja terjatve materialno pravno pravilna tudi sprejeta odločitev o neobstoju ločitvene pravice tožene stranke na nepremičninah in na dveh lastnih poslovnih deležih stečajnega dolžnika
delno plačilo - potrebni stroški - delni umik predloga za izvršbo
Ni sporno, da je upnik delno umaknil predlog za izvršbo za plačana zneska, dodatnih plačil drugodolžnik ne navaja. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo v skladu s prvim in tretjim odstavkom 43. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik z dvema vlogama zahteval povrnitev stroškov izvršiteljev in citiralo priložena obračuna ter zneske. Zakaj konkretno naj bi bila nepravilna, drugodolžnik ne navede.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00079538
OZ člen 360. SPZ člen 18, 68. SZ-1 člen 24, 30, 30/1. ZVEtL-1 člen 27, 31, 31/1.
etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - pasivna legitimacija - zastaranje terjatve - nepremagljive ovire - tek zastaralnega roka
Pravno podlago odgovornosti za plačilo vtoževanih stroškov predstavlja določilo 30. člena SZ - 1, ki določa, da so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži in določilo 68. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki ureja odgovornost lastnika za bremena stvari.
OZ člen 619. ZPP člen 488, 488/1, 488/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o delu - sodba na podlagi stanja spisa - odločanje brez razpisa naroka - pravica do izjave v postopku
Sodišče lahko v primeru, kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu (prvi odstavek 488. člena ZPP). Sodišče razpiše narok, če stranka to zahteva (drugi odstavek 488. člena ZPP).
sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - obstoj premoženja stečajnega dolžnika - ugovor upnika - rok za ugovor - neplačilo predujma - ugovor se šteje za umaknjen
Določba četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, v kateri so navedeni razlogi za ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, je namenjena ugotavljanju obstoja premoženja stečajnega dolžnika, ki bi se še lahko namenilo za razdelitev upnikom, pa se ni, ker je bila njegova vrednost ocenjena prenizko ali so bili stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko ali se sploh ni upoštevalo, ali pa je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso. Vse ugovore v tej smeri morajo upniki podati v ugovoru zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, in sicer v roku 15 dni od objave tega sklepa.
izbris iz sodnega registra - poslovanje družbe - poslovni naslov
Predlagatelj se utemeljeno sklicuje na priloženi listini: odpoved pogodbe za najem poslovnega prostora z dne 27. 11. 2023 in zapisnik o primopredaji poslovnega prostora z dne 26. 6. 2024, ki ga je sopodpisal tudi subjekt vpisa po direktorici. Iz slednjega izhaja, da je predlagatelj prejel ključe od subjekta vpisa. Če je subjekt vpisa izročil poslovni prostor predlagatelju in brez ključev nima več vanj vstopa, potem ne more več poslovati na registriranem poslovnem naslovu.
Ker tožena stranka za svojo trditev, da je plačala sodno takso, ni predložila dokazila, plačilo sodne takse pa tudi ne izhaja iz listin iz spisa, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - regres plačnika - zapadlost terjatve - nastanek zamude - zamuda solidarnega dolžnika
Tožnica je namreč z dnem plačila pridobila šele pravico zahtevati povračilo plačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški oziroma je takrat nastal njen regresni zahtevek do drugih dolžnikov (188. člen OZ). Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje peti toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom sorazmernega dela plačanega zneska). Zapadlost terjatve namreč pomeni upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in ne zamude. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če pa rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (299. člen OZ).
ZFPPIPP člen 47, 224, 224/2, 224/2-1, 383, 383/1, 389, 389/2, 389/2-1, 395, 395/2. URS člen 14, 15, 23, 33, 36. ZIZ člen 79.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - ocena vrednosti nepremičnine - ocena vrednosti solastninskega deleža - namen stečajnega postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - pravica do spoštovanja doma - tehtanje pravic v koliziji
Ni mogoče pritrditi pritožbenim očitkom, da bi moralo sodišče pri odreditvi izpraznitve in izročitve nepremičnine upoštevati dolžničin poseg v njeno pravico do spoštovanja do doma pred pravico upnikov, da pridejo do vsaj delnega poplačila svojih terjatev. Izpraznitev stanovanja in izročitev nepremičnine je za dolžnico (ki je sama vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja) pričakovana posledica, na katero je ob vložitvi predloga tudi morala računati.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjeten obstoj nevarnosti - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - neznatna škoda
Objektivna nevarnost za začasno odredbo ne zadošča. Enako je v našem primeru sodišče prve stopnje evidentno ugotovilo, da tožena stranka v smeri kakršnegakoli odtujevanja, zmanjševanja oziroma skrivanja premoženja ne ravna in tega tudi tožeča stranka v postopku ni zatrjevala. Le konkretno ravnanje v tej smeri pa je tisto, ki bi lahko vplivalo na vprašanje (ne)utemeljenosti začasne odredbe, s tem bi bila izpolnjena subjektivna nevarnost v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, pretekla poslovanja tožene stranke, ki sicer resda vplivajo na vprašanje plačevitosti tožene stranke do svojih upnikov, pa sama po sebi ne morejo vplivati na vprašanje (ne)utemeljenosti začasne odredbe.
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda stranke - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Zgolj obstoj bolezni in zdravljenje še ne zadošča za vrnitev v prejšnje stanje, temveč bi morala pritožnica izkazati tudi, da v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja zamude zaradi bolezni ni mogla preprečiti.
Pritožbeno sodišče zaključuje, da je bil zlom sramnice prav gotovo naključje, ki ga tožnica ni mogla predvideti in da je potek hudega onkološkega zdravljenja primarnega karcinoma in sekundarne maligne neoplazme, ki se pričelo neposredno med rehabilitacijo zloma in se je izteklo po preteku roka za plačilo sodne takse, takšna okoliščina, zaradi katere zamude s plačilom sodne takse ni mogla preprečiti ali predvideti, saj ji je predvidevanja v zvezi s sodnimi postopki onemogočil predhodni zlom sramnice, zaradi katerega je bila po ugotovitvi sodišča prve stopnje vsaj ene mesec nepokretna, že v vmesnem času pa njene psihične in fizične zmožnosti zaradi kemoterapije praktično neobstoječe.
rok za odgovor - pravica družbenika do informacije in vpogleda - poslovodja družbe - zahteva za sklic skupščine
Iz teorije izhaja, da je načeloma družbenik upravičen vedeti za vse podatke o delovanju in poslovanju družbe, saj je - nepravno vzeto - lastnik ali solastnik podjetja. Zato bi lahko načeloma zahteval tudi informacijo o podatkih, ki so poslovna skrivnost. Pravica je namenjena informaciji in/ali odločanju o kateremkoli vprašanju, za katerega družbenik meni, da je pomembno za njegov ali družbeni položaj. Gre za široko razumevanje pravice do informacij in vpogleda.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo in ni sporno, da je dal predlagatelj v zahtevi 4. 7. 2023 nasprotnima udeleženkama rok 5 dni za odgovor, dejansko pa je počakal z vložitvijo zahteve 13 dni. Tak rok ustreza zakonski dikciji.