Sodišče v okviru preizkusa dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preverja le, ali je predlog vložila upravičena oseba in ali je bilo storilcu v preteklosti že odložena izvršitev prenehanja vozniškega dovoljenja ter ali je od poteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poteklo že več kot dve leti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - štetje rokov - zavrženje pritožbe - zmota
Kot pojasnjuje storilec v pritožbi, je rok za vložitev pritožbe zamudil, ker si je zmotno razlagal pravila o štetju rokov. To pa je okoliščina povsem subjektivne narave, na katero bi lahko vplival tako, da bi se ob pravilnem štetju rokov ustrezno pozanimal, bodisi pri zagovorniku, ki ga je zastopal v predmetnem postopku, bodisi pri sodišču, pa tega očitno ni storil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054625
ZKP člen 18, 118, 119, 235, 236, 288, 288/3, 307. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/4, 168, 168/2. URS člen 29, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje razžalitve - primeren čas - javnost sojenja - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - vabilo na glavno obravnavo - nadomestna vročitev vabila - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do svobode izražanja - namen zaničevanja - negativna vrednostna sodba - kritika ad personam - status oškodovanca - izključitev protipravnosti - načelo proste presoje dokazov
Pritožbeno sodišče primarno poudarja, da zakonski minimalni rok osmih dni za pripravo obrambe iz tretjega odstavka 288. člena ZKP, na katerega se sklicuje obdolženec, velja samo za prvo vabilo na glavno obravnavo, ne pa tudi potem, ko se je glavna obravnava že začela in posamezni naroki kontinuirano sledijo eden drugemu. Napačno pa je stališče obdolženca, da navedeni določbi 29. člena URS in 6. člena EKČP sodišču prve stopnje nalagata obvezo, da izvede vse predlagane dokaze. Po ustaljeni ustavnosodni praksi namreč razpravljajoče sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sámo odloča, katere predlagane dokaze bo izvedlo in kako bo presodilo njihovo verodostojnost. Pri tem pa nikakor ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno relevantni. Ob tem pa je breme na obrambi, da obstoj in pravno relevantnost dokazov utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti. Policist kot uradna oseba je v kazenskem postopku lahko zaslišan kot priča, četudi je v skladu z nalogami in pooblastili policije opravljal preiskovalna dejanja v drugi (ali celo isti) kazenski zadevi. Obdolženčevo izražanje pa ni bilo usmerjeno v grajo oziroma resno kritiko dela oškodovanca v vlogi policista (ad rem), ampak je prešlo na osebno raven in je merilo izključno na njegovo osebno žalitev in diskreditacijo (ad personam). Takšno izražanje pa ne more uživati neomejenega varstva pravice do svobode izražanja. Za sklep, da je bila izjava podana z namenom zaničevanja, je ključna ugotovitev, da se izjava obdolženca ni več nanašala na predmet razprave, temveč je bila v ospredju žalitev oziroma blatenje oškodovanca.
KORPORACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00054398
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 22/2-2, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1.. ZGD-1 člen 635, 635/2, 635/2-1, 635/3, 638, 638/1, 638/1-1.. ZZK-1 člen 40, 45, 45/1, 45/4, 45/5, 99.
izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - statusno preoblikovanje - oddelitev s prevzemom - pravni interes za vložitev tožbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Materialnopravno pravilno je s številnimi primeri enotne sodne prakse podprto stališče sodišča prve stopnje, da pride pri oddelitvi s prevzemom do prenosa premoženja iz prenosne na prevzemno družbo z vpisom delitve v register, t.j. po samem zakonu na podlagi 1. točke drugega odstavka 635. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah to pomeni, da je vknjižba lastninske pravice na prevzemno družbo v zemljiški knjigi zgolj deklaratornega značaja, kar smiselno izhaja tudi določb četrtega in petega odstavka 45. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
Lastninska pravica pridobljena na izviren način pa je podlaga za priznanje izločitvene pravice po 2. točki drugega odstavka 22. člena ZFPPIPP.
Izrek sodbe je nerazumljiv, če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno kaznivo dejanje gre. Pri tem se mora nerazumljivost nanašati na odločilna dejstva, ki so zakonski znaki kaznivega dejanja ali na katerih temelji krivdna odgovornost obdolženca, torej na dejanski temelj sodbe.
Izrek sodbe nasprotuje sam sebi, če je opis dejanja sam s seboj v nasprotju ali če si nasprotujejo posamezne odločitve v izreku sodbe. Vendar tudi tu velja, da mora obstajati nasprotje glede dejanskega temelja sodbe, medtem ko je nasprotje med izrekom in razlogi sodbe podano samo, če se nanaša na pravno relevantno dejstvo.
Povsem utemeljeno je sodišče prve stopnje tudi odstopilo od vztrajanja pri enotnem kazenskem postopku, saj ne glede na podstat istega domnevnega škodnega dogodka nadaljnja skupna obravnava kazenske zadeve in soobdolžencev ni bila ne potrebna niti smotrna.
V zvezi s preostalo konfuzno vsebino vloženega pravnega sredstva je poudariti, da je v obrazložitvi pritožbe pritožnik dolžan konkretno navesti, v čem vidi pomanjkljivosti sodbe glede dejanskih in pravnih vprašanj, in vsako pritožbeno trditev, izven dometa lastnih sklepanj, tudi obrazložiti s konkretnimi navedbami.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe - vmesni sklep - udeležba v nepravdnem postopku
Vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe podrobneje določa Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru v III. poglavju z naslovom Elaborati (13.člen - 25. člen).
Ker je izpodbijani sklep zgolj vmesni sklep, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1 in sodišče z njim ne odloča o pravicah udeležencev, temveč zgolj o primernosti strokovno (tehnične) podlage za izvedbo katastrskih vpisov, so pritožbeni očitki, ki se nanašajo na obseg pripadajočega zemljišča, pravno nerelevantni.
soprispevek - okrnitev osebnostnih pravic - enotna nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine - strah
Sodna praksa se je že pri enkratnih odzivih s fizičnim nasiljem na žaljenje oziroma besedno izzivanje izrekla, da takšen odziv ne opravičuje in niti delno ne zmanjšuje odgovornosti tistega, ki je fizično nasilje uporabil. Toliko manj zato lahko pomenijo besedni izzivi podlago za soprispevek oziroma zmanjšanje odgovornosti izvrševalca kontinuiranega, kar tri leta izvrševanega fizičnega in s skrajnimi grožnjami s smrtjo, izvrševanega psihičnega nasilja.
odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - pravočasnost navedb
Tožnikovo trditveno in dokazno breme je bilo zatrjevati in dokazati dejstva, da sta škodni dogodek in posledična škoda nastala na zatrjevan način, to je dejstva o okoliščinah položaja tožnikovega telesa in o ravnanju toženkinega zavarovanca v trenutku nastanka škodnega dogodka (131. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je upoštevalo na prvem naroku podano trditveno podlago o načinu nastanka škodnega dogodka in poškodbe in predložen dokaz. Tudi dokaz z izvedencem je izvedlo upoštevaje tožnikove trditve in fotografij o načinu nastanka škodnega dogodka in poškodbe. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovih pravočasno podanih trditev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00054294
ZPP člen 156, 286, 348.
škodni dogodek - padec na stopnicah - vzrok padca in zdrsa - izvedba dokaza - primeren dokazni predlog - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - pritožbena obravnava - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - dokazna ocena - metodološki napotek - povrnitev stroškov postopka - separatni stroški
Izvedba predlaganega dokaza ne bi zavlekla reševanja spora, kot posplošeno navaja sodišče prve stopnje. Zato je z namenom odprave kršitve pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je v soglasju s strankami prebralo vse listine, ki so v spisu in zaslišalo pričo.
Na pritožbeni obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00053953
ZASP člen 22, 22/2-6, 31, 81, 81/1, 146, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147-1, 147-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 346, 347, 347/1, 624, 624/2. URS člen 2, 22, 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija glasbenih del - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - neupravičena obogatitev - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - določitev primernega denarnega nadomestila - običajni honorar - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - legitimno pričakovanje
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje poseglo v pravno varnost, konkurenčnost in enakost kabelskih operaterjev, ker je za izračun primernega nadomestila uporabilo drugo osnovo. Vsakokrat je namreč znana višine osnove, ki se praviloma spreminja največ enkrat letno, kot tudi miselna pot izračuna, zato o posegu v pravno varnost in predvidljivost ni mogoče govoriti.
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo njena legitimna pričakovanja glede višine primernega nadomestila, ker je le to določilo v višjem znesku kot v podobnih postopkih. Takšno pričakovanje bi bilo legitimno le, če se pravno odločilne objektivne okoliščine ne bi spremenile in sodišče ne bi ugotovilo drugačnega dejanskega stanja.
Zgolj predložitev listinske dokumentacije ali sklicevanje nanjo ne more nadomestiti trditev stranke, ker bi šlo za izvajanje nedovoljenih preiskovalnih dokazov. Sodna praksa je že večkrat opozorila, da sodišče ni dolžno brskati po dokumentaciji stranke in iz nje luščiti potrebnih trditev, temveč je to naloga stranke.
ZPP člen 243. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - obseg in predmet izvedenskega mnenja
Ker prvo sodišče doslej še ni zahtevalo od izvedenca, da odgovori tudi na tožničine pripombe na cenilno poročilo z dne 30. 6. 2021, izvedencu ni mogoče očitati, da je dopolnitev cenilnega poročila nepopolna.
zastaranje kazenskega pregona - epidemija - odločba o glavni stvari
Sodišče prve stopnje bo odločitev o teku zastaralnih rokov in posledično (ne)zastaranju kazenskega pregona zoper obdolženca, upoštevajoč fazo kazenskega postopka, lahko podalo šele v odločbi o glavni stvari, zoper katero je dopustna pritožba.
izročitev zahtevane osebe - zavrnitev zahteve - utemeljenost suma
Sodišče prve stopnje je utemeljeno pritrdilo preiskovalni sodnici v ugotovitvi, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za izročitev zahtevane osebe, saj prošnja za izročitev Generalnega tožilstva Republike Uzbekistan z dne 13. 10. 2021 in njene priloge ne obsegajo dokazov za utemeljenost suma po 3. točki tretjega odstavka 523. člena ZKP, na podlagi katerih bi bilo moč presoditi, ali je E.A. storil očitana mu kazniva dejanja.
ZTro-1 člen 1, 1/1, 8, 8/3.. ZFPPIPP-UPB8 člen 325-347.. OZ-UPB1 člen 299, 299/2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - trošarinsko blago - pravno nasledstvo - zavezanec za plačilo trošarine
V 5. poglavju ZFPPIPP je v pododdelku 5.8.2. (členi od 325 do 347) urejena prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se lahko pravi posamično, lahko pa se premoženje stečajnega dolžnika proda tudi kot poslovna celota zaradi nadaljnjega opravljanja podjema s strani kupca (343. člen ZFPPIPP). V tem primeru preidejo s plačilom kupnine na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika pri podjemu poleg lastninske pravice ali drugih premoženjskih pravic na premoženju, tudi vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema (koncesije, licence, pravice na podlagi atestov in dovoljenj, pravica do najema, pravica uporabe imena).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056037
OZ člen 569, 569/1, 990. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ustna posojilna pogodba - družbena pogodba (societas) - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedi prič - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - ocena verodostojnosti priče - neizvedba predlaganega dokaza - neenako obravnavanje strank v postopku
Iz ugotovitev, da je tožnik tožencu izročil sporni denarni znesek, da je bil denar izročen z namenom zagona gostilne, da je bil v ta namen tudi porabljen in da je v novem lokalu delal tudi toženec, še ne izhaja nujno sklep, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnik vložil denar, toženec pa delo in znanje. Za tako presojo manjka še ugotovitev o dogovoru glede (ne)vračila izročenega denarnega zneska. Sodišče je zato njun skupen namen pravilno ugotavljalo z vključitvijo še drugih okoliščin, ki so kazale na to, kakšen je bil njun dogovor ob izročitvi spornega denarnega zneska. V to presojo je pravilno vključilo tudi ravnanja pravdnih strank po sklenitvi dogovora. Ker je tožnik dokazal, da sta se s tožencem dogovorila za vračilo izročenega denarnega zneska, je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053840
KZ-1 člen 51, 51/2, 73, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odvzem predmetov - obrazložitev odločbe - delna razveljavitev sodbe - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - omilitev kazenske sankcije - stranska kazen izgona tujca iz države
Navedeno pa ne zadosti kriterijem iz člena 73 KZ-1, po katerem mora sodišče prve stopnje, ko se odloči za odvzem predmetov iz člena 73 KZ-1, presoditi tudi ali obstaja bojazen, da bi obdolženi zasežene predmete uporabil pri ponovni izvršitvi kaznivega dejanja.
Določba drugega odstavka 83. člena ZKP se ne nanaša na ovadbo oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča odrekel pričevanju, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče po 148. členu ZKP in se je zato iz spisa ne izloča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054624
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 346, 347, 347/1. URS člen 22, 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - primerno nadomestilo - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - legitimno pričakovanje
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje poseglo v pravno varnost, konkurenčnost in enakost kabelskih operaterjev, ker je za izračun primernega nadomestila uporabilo drugo osnovo. Vsakokrat je namreč znana višine osnove, ki se praviloma spreminja največ enkrat letno, kot tudi miselna pot izračuna, zato o posegu v pravno varnost in predvidljivost ni mogoče govoriti.
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo njena legitimna pričakovanja glede višine primernega nadomestila, ker je le to določilo v višjem znesku kot v podobnih postopkih. Takšno pričakovanje bi bilo legitimno le, če se pravno odločilne objektivne okoliščine ne bi spremenile in sodišče ne bi ugotovilo drugačnega dejanskega stanja.
Kljub temu, da je upnica verjetno izkazala, da dolžnica opravlja aktivnosti kontrole, sproščanja in certificiranja zdravila, to ne pomeni, da je dolžnica proizvajalka zdravila in se zdravilo proizvaja v Sloveniji. Navedene aktivnosti same po sebi ne pomenijo uporabe zaščitenega izuma na teritoriju Slovenije. Upnica ni izkazala, da bi dolžnica dejansko sodelovala v postopku izdelave zdravila. Izvajanje postopkov kontrole in certificiranja že proizvedenega zdravila ne pomeni, da je v normativnem pogledu proizvajalka zdravil dolžnica ali da je proizvajalec le orodje v njenih rokah. Gre namreč za dejanja, ki so povsem ločena od izdelave zdravila in pridejo na vrsto šele, ko je zdravilo že izdelano. Glede na načelo teritorialnosti patentnega varstva mora biti kršitev patenta storjena na ozemlju, kjer velja patent. Upnica glede na navedeno ni verjetno izkazala, da je zdravilo proizvedeno v Sloveniji, kjer velja dodatni varstveni certifikat.