začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rok za izdajo sklepa - instrukcijski rok - prekluzivni rok - namenska razlaga
Prvi odstavek 113.b člena ZP-1 določa, da mora sodišče o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 odločiti s sklepom, ki ga mora odpraviti najpozneje v osmih dneh od prejema zadeve, vendar pojma "odprava" ni mogoče enačiti s pojmom "vročitev", kot to zmotno počne obdolženec v pritožbi. Odprava sklepa pomeni procesno dejanje sodišča, ko sodišče sodno pisanje preda osebi, ki opravlja dejavnost vročanja pisemskih pošiljk, vročitev pa pomeni dejanje vročevalca, ko pisemsko pošiljko izroči naslovniku oziroma ko nastopijo zakonski pogoji za uporabo določb o fikciji vročitve.
Rok iz prvega odstavka 113.b člena ZP-1 ni prekluziven, temveč instrukcijski rok.
ZUP člen 87, 87/1, 98, 98/1. ZP-1 člen 67, 67/2, 155, 155/2.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vročitev sklepa - način vročanja - napake pri vročanju - seznanitev z odločbo
Čeprav je torej vročanje natančno predpisano procesno dejanje, je bistvo vročanja v tem, da se stranka seznani z vsebino odločitve, to pa je bilo v predmetni zadevi jasno in nedvomno zagotovljeno. Ne glede na način vročanja namreč ni nobenega dvoma o tem, da je storilcu bil sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja osebno vročen 30. 11. 2021, s čemer je bil seznanjen z vsebino sklepa in je tudi pravočasno poskrbel za zagotovitev brezplačne pravne pomoči in vložitev pravnega sredstva zoper ta sklep. Tako način vročanja, ki se ga je poslužilo sodišče prve stopnje za vročitev izpodbijanega sklepa (ko je za pomoč pri vročanju zaprosilo PP Celje), v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je pritožnik podjetnik, ki ima v povprečju letno zaposlenih osem delavcev, ki morajo preživljati svoje družine in da doslej v cestnem prometu ni bil udeležen v nobeni prometni nesreči, vozniško dovoljenje pa nujno potrebuje zaradi opravljanja dejavnosti, so neupoštevne.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 232, 232/1, 234, 234/3, 235, 235/2, 235/3, 235/4, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 142, 142/4.
vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - fikcija vročitve - izpodbijanje vročilnice - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - domneva o insolventnosti dolžnika - izpodbijanje domneve insolventnosti - prezadolženost
Dokazno informacijo iz vročilnice je mogoče izpodbiti, vendar je treba pri tem navesti konkretne trditve o razlogih za njeno neverodostojnost, ki so tudi dokazno podprti. Posplošeno zanikanje pravočasnega prejema sodne pošiljke ne zadošča.
zapuščinski postopek - pisna oporoka - razveljavitev oporoke - spor med dediči o veljavnosti oporoke - vstopna pravica - sorodstveno razmerje - krog zakonitih dedičev - tretji dedni red - zakonito dedovanje - višina dednega deleža - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - sporno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju ni navedlo, kako je prišlo do izračuna dednih deležev zakonitih dedičev po tretjem dednem redu. Pritožniki izpodbijajo tudi ugotovljena sorodstvena razmerja, ki jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Sporen je tudi obseg ugotovljene zapuščine.
Predmetno kaznivo dejanje ugrabitve po prvem odstavku 134. člena KZ-1 obsega posebne primere prisiljenja in protipravnega odvzema prostosti z namenom izsiljevanja. Kaznivo dejanje je dokončano z ugrabitvijo z namenom izsiljevanja in dejanska izpolnitev storilčevih zahtev ne sodi v okvir tega kaznivega dejanja. Ugrabitev pomeni fizično oblast nad določeno osebo. Storilec s takšnim dejanjem prisili ugrabljenega ali drugega, da nekaj stori, opusti ali trpi.
ZP-1 člen 66, 66/2. ZZZiv člen 45, 45/1, 45/1 - 2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - napad psa
Sodišče prve stopnje je odločalo o storilčevi vloženi ZSV v hitrem postopku o prekršku, v takih postopkih pa v skladu z določbo drugega odstavka člena 66 ZP-1 pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga storilec utemeljuje v svojih pritožbenih navedbah, ni dovoljen in je pritožbeno sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v takih primerih ugotovi prvo sodišče.
prevozna pogodba v cestnem prometu - trditveno in dokazno breme - pobotni ugovor - škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dokaz trditev o nastanku škode, protipravnem ravnanju povzročitelja škode ter vzročni zvezi med slednjim in nastalo škodo na toženi stranki, ki pa tega bremena ni zmogla.
odklon strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - neformalni razgovor s policisti - namerno zavajanje
Če sta policista obdolžencu pojasnila kakšne so predpisane sankcije za prekršek odklona strokovnega pregleda in za prekršek vožnje pod vplivom prepovedanih drog, je povsem mogoče, da je obdolženec razumel, da ni nobene razlike, če gre na strokovni pregled ali ne, ker sta za oba prekrška predpisana globa v višini najmanj 1.200,00 EUR ter stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede samih sankcij tako resnično ni nobene razlike, vendar le pod pogojem, če se tudi na strokovnem pregledu ugotovi prisotnost prepovedanih snovi v obdolženčevem organizmu, kar pa naj bi policista obdolžencu prav tako pojasnila.
Za ta pravdni postopek je nastala taksna obveznost, in sicer za plačilo razlike oziroma doplačilo takse. Prvo sodišče je zato tožniku pravilno izdalo plačilni nalog z dne 26. 11. 2021 za doplačilo takse, utemeljeno pa je zavrnilo tudi tožnikov ugovor zoper ta plačilni nalog.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10.
krivda - obrazložitev sodbe o prekršku - ustavitev vozila - razlogi o krivdi
Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem subjektivnega elementa prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek zapisalo zgolj, da je storilec ravnal z eventualnim naklepom, saj se je zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa je v le-to privolil. Ker slednji zapis predstavlja zgolj prepis zakonske definicije eventualnega naklepa, zagovornica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je glede subjektivnega odnosa storilca do storitve prekrška zgolj postavilo definicijo in da svojega zaključka ni z ničemer obrazložilo.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - štetje rokov - zavrženje pritožbe - zmota
Kot pojasnjuje storilec v pritožbi, je rok za vložitev pritožbe zamudil, ker si je zmotno razlagal pravila o štetju rokov. To pa je okoliščina povsem subjektivne narave, na katero bi lahko vplival tako, da bi se ob pravilnem štetju rokov ustrezno pozanimal, bodisi pri zagovorniku, ki ga je zastopal v predmetnem postopku, bodisi pri sodišču, pa tega očitno ni storil.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054054
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107. ZP-1 člen 113a, 113b, 113b/2.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - nezakonit dokaz - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - začetek postopka o prekršku
Tudi po presoji vloženega ugovora s strani obdolženca je prvo sodišče ugotovilo, da ugovorne navedbe obdolženca obstoja utemeljenega suma niso mogle omajati.
Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku in le v primeru, ko udeleženec cestnega prometa takemu rezultatu oporeka, pride v poštev, da mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku ali strokovni pregled. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - predlog za zaslišanje priče - javni red in mir
Sodišče lahko dokazni predlog za izvedbo razbremenilnih dokazov zavrne le, če oceni, da želi obdolženec s predlaganim dokazom dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi niso pomembna in je dokaz nerelevanten, ali če šteje dejstvo, ki naj bi ga storilec dokazoval s predlaganim dokazom, za že dokazano na podlagi dotlej izvedenih dokazov, ali če je predlagani dokaz neprimeren oziroma nedosegljiv in ga ni mogoče izvesti. Vsekakor pa se mora sodišče do dokaznega predloga izrecno opredeliti in svojo odločitev o tem, da predlaganega dokaza ne izvede, tudi ustrezno obrazložiti.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev dovoljene hitrosti - dokazni predlog obrambe - kontrolni pregled tahografa - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot pravilno opozarja pritožba, razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza z vpogledom v tahograf in primerjavo tamkajšnjih zapisov hitrosti vozila z izmerjeno hitrostjo, ki je bila zabeležena na laserskem merilniku hitrosti, niso prepričljivi. Prvo sodišče pa je, kot izpostavlja pritožba tudi spregledalo, da je storilec že v vloženi ZSV predlagal, da se pridobi poleg certifikata o skladnosti za navedeni laserski merilnik in potrdila o usposobljenosti za policista R. R. tudi izpis meritev iz laserskega merilnika, do česar se prvo sodišče ni opredelilo.
vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - dokazna moč vročilnice - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - vročitev s fikcijo - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - domneva trajnejše nelikvidnosti - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - izpodbijanje domneve insolventnosti - obstoj upnikove terjatve
Dokazno informacijo iz vročilnice je mogoče izpodbiti, vendar je treba pri tem navesti konkretne trditve o razlogih za njeno neverodostojnost, ki so tudi dokazno podprti. Posplošeno zanikanje pravočasnega prejema sodne pošiljke ne zadošča.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-3, 104, 104/2-1, 104/4, 104/5-1, 104/5-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 15, 15/2.
stečajni upravitelj - nagrada upravitelja - nagrada razrešenega upravitelja - imenovanje novega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - pavšalno nadomestilo za prevzem poslov
Upravitelj ima pravico zahtevati nadomestilo za unovčenje in razdelitev šele, ko sodišču predloži končni načrt razdelitve. Šele tedaj je mogoče ugotoviti obseg dejanj, ki jih je opravil razrešeni upravitelj ter obseg dejanj, ki jih je opravil novi upravitelj ter na podlagi navedenih ugotovitev odločati o višini sorazmernega dela nadomestila, ki gre iz tega naslova razrešenemu in novemu upravitelju. Posledično je zato šele tedaj mogoče odločati tudi o pravici do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov v zvezi z unovčenjem in razdelitvijo stečajne mase.
Nagrada, odmerjena obema upraviteljema skupaj, ne sme znašati več kot 100 % nagrade, ki bi bila upravitelju odmerjena, v kolikor ne bi bil (na svojo zahtevo) razrešen.
plačilo cestnine - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - fizična oseba - plačilni nalog - odločba o prekršku
Kot izhaja iz povzete kronologije vodenja prekrškovnega postopka pred prekrškovnim organom, je prvotni PN z dne 27. 6. 2020 sicer bil izdan storilcu M. M., čeprav iz istega PN izhaja tudi ime pravne osebe T. T. s.p., torej je ta PN bil izdan M. M. kot s. p., v prid česar govori tudi pooblastilo zagovornice z dne 7. 7. 2020, ki ga je podpisal pooblastitelj M. M., T. T. s.p., medtem kot je PN z dne 27. 8. 2020 bil izdan na ime M. M., kot fizično osebo, v prid česar govori tudi pravna opredelitev prekrškov z nižjo globo, ki se je poslej izdala storilcu po določbi 1. - 10. točki člena 42 ZCestn. Ta PN je, kot navaja prekrškovni organ, postal pravnomočen (o tem se v spisovnem gradivu ne nahaja podatek), saj zoper tako izdani PN ni bila vložena ZSV.
V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče skrbno preučiti celotno spisovno gradivo in v tej zvezi natančno analizirati oba izdana PN prekrškovnega organa z dne 27. 6. 2020 in z dne 27. 8. 2020 ter odločbo prekrškovnega organa z dne 17. 8. 2020, nato pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 14a ZP-1 ugotoviti, ali je med izdajo enega in drugega PN šlo za istega storilca, zlasti ker je M. M. že v času izdaje prvega PN bil samostojni podjetnik (s. p.), zaradi česar mu je v prvo izdanem PN z dne 27. 6. 2020 bil izdan PN kot s. p., nadomeščen PN z dne 27. 8. 2020 pa je bil izdan M. M. očitno kot fizični osebi z nižjo enotno globo, kot v prvotno izdanem PN.
vožnja pod vplivom alkohola - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - pravno relevantna dejstva
Sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A.G. in je svojo odločitev tudi razumljivo obrazložilo v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je ocenilo, da izvedba tega dokaza za pravilno razsojo ni potrebna. Tako stališče sodišča prve stopnje je pravilno, ker je storilec s tem dokazom želel dokazovati le trditve o tem, koliko alkoholnih pijač naj bi spil pred samo vožnjo motornega vozila v cestnem prometu, kar pa ni relevantno dejstvo za presojo, ali je storilcu dokazana storitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola. Stopnja alkohola v organizmu se namreč ugotavlja le s tehničnimi sredstvi, to je elektronskim alkotestom ali etilometrom oziroma strokovnim pregledom, ki obsega zdravniški pregled ter odvzem telesnih tekočin krvi in urina, ne pa na podlagi trditev o tem, koliko alkoholnih pijač naj bi voznik zaužil pred vožnjo.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pritožbe - odločitev o sankcijah
Z izpodbijano sodbo je sodišče plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji. V takem primeru pa pritožba prekrškovnega organa glede na tretji odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljena.