CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00054025
SPZ člen 60, 60/1, 60/2. ZPP člen 212. ZIZ člen 60, 60/2, 60/3, 65, 65/6.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - pravica, ki preprečuje izvršbo - lastninska pravica na premičninah - pridobitev lastninske pravice na premičninah - izročitev premičnine v posest - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - prekluzija trditev in dokazov - zmotna uporaba materialnega prava
Tožbo za ugotovitev nedopustnosti lahko vloži tisti, katerega ugovor tretjega je bil v izvršilnem postopku zavrnjen. S tožbenim zahtevkom uveljavlja ugotovitev, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, na določen predmet ni dopustna, ker ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Ena od pravic, ki preprečujejo izvršbo, je tudi lastninska pravica. Lastninska pravica na premičnini se na pravnoposlovni podlagi pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena SPZ). To pomeni, da morata biti za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom kumulativno izpolnjena dva pogoja, veljaven pravni naslov in izročitev. Če eden izmed pogojev ni podan, lastninska pravica ni pridobljena.
Tožničino sklicevanje na račune in seznam osnovnih sredstev ne zadostuje za izkaz izročitve. Navedeni dokumenti namreč ne predstavljajo listine, na podlagi katere bi pridobitelj (zatrjevano tožeča stranka) lahko razpolagal s premičninami. Določba drugega odstavka 60. člena SPZ praviloma ureja primere, ko prenosnik (zatrjevano dolžnik B. s. p.), ki ni posestnik stvari ne more opraviti izročitve.
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja namreč tudi za tretjo osebo (v konkretnem primeru za tožečo stranko), saj šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo.
osebni stečaj - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izselitev - izpraznitev stanovanja - solastnina na stanovanju ali stanovanjski hiši - uporabniki stanovanja
Sodna praksa je že v mnogih zadevah zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP v situaciji, ko gre za solastnino stanovanja, v katerem živi dolžnik, ne uporablja, zato izdaja sklepa o izpraznitvi nepremičnine ni mogoča. Le če gre za premoženje, na katerem ima stečajni dolžnik lastninsko pravico v celoti in spada v stečajno maso v celoti, veljajo posebna pravila o prodaji premoženja iz 395. člena ZFPPIPP, sicer pa ne.
KZ-1 člen 29, 29/3.. ZPrCP člen 107, 107/12, 155, 155/2, 156, 156-2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prištevnost obdolženca - izključitev odgovornosti
V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ustno dopolnila izvedensko mnenje na naroku na prvostopenjskem sodišču, ob prisotnosti obdolženčevega zagovornika, obširno je odgovorila na vsa postavljena vprašanja zagovornika in na podlagi strokovnih argumentov vztrajala pri že podanem zaključku, da je bila v času storitve prekrška ohranjena obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa je bila bistveno zmanjšana.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - prodaja nepremičnin na javni dražbi
Določbe 18. člena ZUPJS in 31. člena ZSVarPre se uporabljajo v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, opredeljenih v teh zakonih in v predmetnem postopku prodaje niso uporabljive.
ZPP člen 115, 115/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/4.. ZPIZ-1 člen 455, 455/3, 455/3-2.. ZPIZ člen 27, 254, 254/1, 254/2.
sorazmerni del starostne pokojnine - predlog za preložitev naroka - gostota zavarovalne dobe - zavarovalna doba - pokojninska doba
Le pod pogojem, da bi tožnik v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, ali pa da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992 kot doba prebita v Sloveniji, bi pridobil pravico do starostne pokojnine. Tožnik pa ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pa pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - rok za izpolnitev obveznosti - primernost roka - razlogi za odklonitev - dejavnost družbe
Namen pravice družbenika do informacije in vpogleda dosegljiv le, če je pridobitev teh informacije hitra, zato je poslovodstvo v izhodišču zavezano, da se na takšne zahteve družbenika nemudoma odzove. Glede na navedeno torej ni razloga, da rok, določen v izreku izpodbijanega sklepa, 15 dni, ne bi bil primeren. Pri tem se kot neutemeljeni izkažejo tudi pritožbeni očitki, da gre za družbo, na katero sta družbenika prenesla zgolj stranske dejavnosti. Razlogi za odklonitev vpogleda so (zakonsko) omejeni. Dejavnost družbe zato ne more biti razlog za odklonitev vpogleda ali določitev daljšega roka.
umik pravnega sredstva - plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse
Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Plačilo sodne takse 15. 11. 2021, kot ga zatrjuje pritožnica, je prepozno, kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
izročitev nepremičnin - nezakonita javna dražba - rok za plačilo kupnine - rok za izpraznitev
V pritožbi očitano ravnanje kupca, ki naj bi z obljubo nagrad vplival na druge potencialne kupce nepremičnine in s tem oškodoval upnike, pa ne pomeni kršitve pravil o dražbi, zaradi katere bi lahko dolžnik zahteval razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine, sklepa o domiku ter javne dražbe. Odločitev za sodelovanje na dražbi in nakup nepremičnine je svobodna izbira posameznika, kakor tudi odločitev, da iz kakršnegakoli razloga k draženju ne pristopi. Z izvedbo spletne javne dražbe je bilo omogočeno sodelovanje vsem zainteresiranim kupcem, brez lokacijskih omejitev in z anonimno prijavo, kar samo po sebi minimalizira možnosti dogovarjanja in izsiljevanja med dražitelji na javnih dražbah. Trditve dolžnika o škodljivem ravnanju kupca so tako lahko kvečjemu podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost, ne pa razveljavitev javne dražbe, ki je bila opravljena na zakonsko predpisan način.
preživninska obveznost - potrebe upravičenca do preživnine - zmožnosti zavezanca - preživninsko breme - preživnina v naravi - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Da bi sodišče lahko pravilno porazdelilo preživninsko obveznost, mora vrednostno oceniti celotne potrebe obeh deklic, ugotoviti, v kakšnem razmerju sta jih starša dolžna kriti, upoštevajoč njune zmožnosti, nato oceniti, koliko jih krijeta v naravi v okviru gospodinjstva ter preostalo razliko izravnati s plačilom denarnega zneska.
nasilje v družini - odločitev o stroških postopka - stroškovno breme - prosti preudarek
Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine ter v obrazložitvi navesti odločilna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje odločitev o porazdelitvi stroškovnega bremena.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
odvzem otroka staršem - namestitev v rejniško družino - varstvo pravic mladoletnih otrok - ogroženost otroka - stiki med starši in otrokom - materinstvo - skrb za mladoletne otroke - nasilje v družini - namestitev v varno okolje - duševna bolezen - psihične težave - samomorilnost - depresija - hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - ambulantno zdravljenje
V sporih v družini pogosto intervenira policija. Družina je imela več težav tudi pri funkcioniranju z nasprotno udeleženko, ki je ravno zaradi neadekvatnega družinskega okolja veliko časa preživela v nadomestnih varstvih. Prepričljivo je zato stališče, da ni izkazano, da bi bila družina nasprotne udeleženke ob trenutni dinamiki sposobna ustvariti varno, predvidljivo in toplo okolje za otroka.
Pri presoji komisionarjevega izpolnitvenega ravnanja je treba upoštevati, ali je pri sklepanju pogodb za račun komitenta in iskanju sopogodbenika ravnal z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi (v mejah njegovega naročila). Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključilo, da če tožena stranka blaga ni prodala, tožeče stranke pa ni obvestila o morebitnih težavah pri prodaji oziroma spremembah na blagu v skladu s 795. členom OZ, ni ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056040
OZ člen 336, 336/1,346, 352, 352/3, 357, 357/5, 965.
pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe - odvetniška napaka - odvetnikova odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - odbitna franšiza - odškodninska odgovornost zavarovanca - neposredni zahtevek - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - zamuda roka za vložitev tožbe - poslovna odškodninska obveznost - začetek tega zastaralnega roka - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - pretrganje teka zastaralnega roka
Zastaranje začne praviloma teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). V primeru terjatve zaradi kršitve pogodbene obveznosti je to prvi dan po kršitvi pogodbene obveznosti. Če rok izpolnitve pogodbene obveznosti ni določen, začne zastaranje teči naslednji dan po zadnjem dnevu, ko bi odvetnik še lahko učinkovito opravil dejanje, za katerega je pooblaščen.
Ne drži, da je bil tožnik šele z vročitvijo avstrijske sodbe seznanjen s škodo in povzročiteljem. Škoda v obravnavanem primeru namreč ni odbitna franšiza oziroma zavrnitev dela zahtevka pred avstrijskim sodiščem, temveč tožnikova izguba dohodka zaradi zatrjevanih odvetniških napak (zamud rokov). Za zamudo roka za vložitev tožbe je tožnik izvedel najkasneje s sklepom delovnega sodišča o zavrženju tožbe.
Zakon ne določa pretrganja zastaranja za primer, ko oškodovanec (najprej) toži zavarovalnico, ne pa (tudi) neposrednega povzročitelja škode. Za znesek odbitne franšize zavarovalnica ne odgovarja in v tem obsegu njena pasivna legitimacija ni podana. Toženec je v delu zahtevka, ki se (po višini) nanaša na odbitno franšizo, v postopku pred avstrijskim sodiščem tožil napačno osebo (stranko). S takšno tožbo ni mogel pretrgati teka zastaralnega roka proti tožencu.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - depresija - poskus samomora - ogrožanje življenja s samomorom
Ne drži, da je izvedenka zgolj hipotetično ugotavljala možnost psihoze in da ni ugotovila, da bi bila pri zadržani osebi prisotna duševna motnja, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izvedenka A. A. na podlagi opravljenega pregleda pri zadržani osebi potrdila obstoj duševne motnje depresije oziroma psihoze, zaradi katere mu je bilo tudi predpisano zdravilo Leponex, ki se uporablja za zdravljenje psihoze, običajno za rezidualne psihoze, ko druga zdravila niso dovolj učinkovita. Upoštevaje izpovedbo psihiatrinje B. B., da so pri zadržanem prisotne epizode vznemirjenosti in konfuznosti ter epizode zaspanosti, je ocenila, da zadržani v sedanjem psihofizičnem stanju ni sposoben ustrezno samostojno funkcionirati in bi prepuščen sam sebi hudo ogrožal svoje zdravje in življenje. Sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze, predvsem informacijo najbližje osebe, da je zadržani dva dni prej povedal o tej svoji nameri, in izpovedbo priče psihiatrinje B. B., da je imel zadržani precej hudo zastrupitev s karbamazepinom, in sicer je imel v krvi za kar približno 43-krat preveč te snovi (1300 enot namesto normalno 30), utemeljeno ni dvomilo, da je zadržani skušal narediti samomor z zaužitjem večje količine karbamazepina. Sodišče prve stopnje ob ugotovljenem obstoju duševne motnje ni imelo razlogov za to, da se ne bi strinjalo z izvedenko, da je zadržani tako ogrožal svoje življenje zaradi duševne motnje (depresije oziroma psihoze, zaradi katere je jemal Leponex) oziroma zaradi poslabšanja le-te. Utemeljeno je tudi sledilo izvedenki, da zadržani v sedanjem psihofizičnem stanju, ki je posledica stanja po zastrupitvi z večjo količino psihoaktivne substance karbamazepina, ni sposoben ustrezno samostojno funkcionirati in bi prepuščen samemu sebi še naprej hudo ogrožal svoje zdravje in svoje življenje.
ZIZ člen 53. ZJSRS člen 21a, 21č, 21d, 21f, 28. ZZZDR člen 105, 106.
družinska skupnost - skupno gospodinjstvo - pravica do nadomestila preživnine - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi
Položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila preživnine, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZJSRS.
ZFPPIPP člen 344, 344/1, 347, 347/3. SPZ člen 66, 124.
stečajni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine - predkupni upravičenec - pritožba tretjega - pravica do pritožbe - uveljavljanje predkupne pravice - zakonita predkupna pravica
Procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče nepremičnino po plačilu kupnine izroči kupcu in tako odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, je upniku priznana skladno z določbo prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, zato mu posebnega interesa ob vložitvi pritožbe ni potrebo izkazovati.
Pravila, določena v 347. členu ZFPPIPP, se uporabljajo za prodajo premoženja, ki je predmet zakonite predkupne pravice ali pogodbene predkupne pravice, ki je vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register ali evidenco, z vpisom v katero se javno objavi pridobitev te pravice. Zakonita predkupna pravica lahko obstoji na različnih pravnih podlagah. Predkupni upravičenec je zatrjevano zakonito predkupno pravico uveljavljal ne le na temelju solastništva (66. člen SPZ), temveč tudi kot etažni lastnik (124. člen SPZ), česar pa pritožba niti ne izpodbija.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujnost ukrepa - obstoj milejšega ukrepa
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je nedvomno medicinska odločitev, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke, ki je pregledala razpoložljivo zdravstveno dokumentacijo in s pritožnikom opravila tudi pogovor. Izvedenka je pojasnila, da opustitev jemanja zdravil sproži burno psihotično simptomatiko in da po več zaporednih psihotičnih epizodah pri takšnih pacientih postanejo psihotične slike kronificirane, ko pri pacientu kljub zdravljenju ni več mogoče doseči remisije. Brez zdravljenja se bo bolezenska simptomatika stopnjevala, pri čemer bo resno ogroženo pritožnikovo zdravje in življenje. Druge milejše oblike pomoči ne pridejo v poštev, ker je zaradi bolezni popolnoma nekritičen do svojega zdravstvenega stanja. Zaradi psihotične simptomatike, ki je bolezensko pogojena, ne bi zmogel zadovoljivo sodelovati pri zdravljenju in se ne bi mogel držati potrebnih navodil, ki bi jih bil lahko deležen npr. v nadzorovani obravnavi.
OZ člen 168, 179, 182.. KZ-1 člen 123.. ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/3, 30/6, 46, 46/1.. ZIZ člen 120.. ZOdv člen 17, 17/1, 17/5.. ZPP člen 7, 7/1, 185, 185/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - huda telesna poškodba - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev načela kontradiktornosti postopka - plačilo predujma za izvedenca - prevalitev procesnega dokaznega bremena - prekoračitev trditvene podlage - sprememba tožbe - delno plačilo odškodnine - valorizacija delnega plačila - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - uspeh pravdnih strank - materialni stroški - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Upnica je v izvršilnem postopku dobila pravico, da od toženca kot dolžnikovega dolžnika zahteva izplačilo zneska terjatve, prenesene v izterjavo, hkrati pa je tudi dolžnikovemu dolžniku (torej tožencu) bilo prepovedano poravnati terjatev tožniku (v izvršilnem postopku dolžniku). Če bi toženec prostovoljno poravnal terjatev tožniku, bi njegovo ravnanje nasprotovalo prepovedi iz sodne odločbe in bi bilo zato protipravno. Toženec je za delno poravnavo terjatve imel torej podlago v sklepih sodišča, po katerih se je moral ravnati.
kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - znak kaznivega dejanja - oprostilna sodba - krivda - naklep
Predmetno kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1 je v kazenskem zakoniku uvrščeno v XXII. poglavje med kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. Izmed več možnih izvršitvenih oblik, je obtožba obdolžencu očitala storitev tega kaznivega dejanja z izvajanjem psihičnem nasilja zoper oba oškodovanca, katerega posledica naj bi bilo njuno ponižanje in huda prestrašenost. Do teh posledic, ki v opisu kaznivega dejanja nista niti natančno opredeljeni, bi moral obdolženi ravnati s krivdno obliko naklepa.