OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056040
OZ člen 336, 336/1,346, 352, 352/3, 357, 357/5, 965.
pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe - odvetniška napaka - odvetnikova odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - odbitna franšiza - odškodninska odgovornost zavarovanca - neposredni zahtevek - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - zamuda roka za vložitev tožbe - poslovna odškodninska obveznost - začetek tega zastaralnega roka - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - pretrganje teka zastaralnega roka
Zastaranje začne praviloma teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). V primeru terjatve zaradi kršitve pogodbene obveznosti je to prvi dan po kršitvi pogodbene obveznosti. Če rok izpolnitve pogodbene obveznosti ni določen, začne zastaranje teči naslednji dan po zadnjem dnevu, ko bi odvetnik še lahko učinkovito opravil dejanje, za katerega je pooblaščen.
Ne drži, da je bil tožnik šele z vročitvijo avstrijske sodbe seznanjen s škodo in povzročiteljem. Škoda v obravnavanem primeru namreč ni odbitna franšiza oziroma zavrnitev dela zahtevka pred avstrijskim sodiščem, temveč tožnikova izguba dohodka zaradi zatrjevanih odvetniških napak (zamud rokov). Za zamudo roka za vložitev tožbe je tožnik izvedel najkasneje s sklepom delovnega sodišča o zavrženju tožbe.
Zakon ne določa pretrganja zastaranja za primer, ko oškodovanec (najprej) toži zavarovalnico, ne pa (tudi) neposrednega povzročitelja škode. Za znesek odbitne franšize zavarovalnica ne odgovarja in v tem obsegu njena pasivna legitimacija ni podana. Toženec je v delu zahtevka, ki se (po višini) nanaša na odbitno franšizo, v postopku pred avstrijskim sodiščem tožil napačno osebo (stranko). S takšno tožbo ni mogel pretrgati teka zastaralnega roka proti tožencu.
neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - prikrajšanje in obogatitev - avtorska in podjemna pogodba - soglasje sveta zavoda - predhodno soglasje - ustaljena poslovna praksa - plačilo za dejansko opravljeno delo - tek zakonskih zamudnih obresti - dobrovernost pridobitelja
Obravnavani primer je v bistvenih vidikih primerljiv s kondikcijami, ki jih ureja tretji odstavek 190. člena OZ. V praksi se ta kondikcijski zahtevek najpogosteje uporablja za vrnitev (1) izpolnitve, ki je bila opravljena z namenom bodoče sklenitve pogodbe ali bodočega obligacijskega razmerja, do katerega pa potem ne pride, ali (2) izpolnitve, opravljene v pričakovanju določenega ravnanja, ki ni iztožljivo.
Dolgoletna praksa, po kateri so se strokovni dogodki organizirali brez vnaprejšnje seznanitve Sveta zavoda, pogodbe pa so se sklepale za nazaj, je tista izjemna okoliščina, ki je v obravnavanem primeru vzpostavila podlago za tožnikovo pričakovanje, da lahko sporne storitve opravi brez predhodne naznanitve Svetu zavoda in da bodo naknadno predložene pogodbe tudi podpisane ter storitve plačane.
Sprememba sestave Sveta zavoda ne more biti razlog, da tožnik ne bi mogel upravičeno pričakovati, da bodo tudi za dela, katerih plačilo vtožuje v tem postopku, avtorske in podjemne pogodbe podpisane naknadno. Tudi dejstvo, da je sedaj praksa drugačna, ne pomeni, da prejšnja ustaljena praksa ni relevantna za utemeljenost tožnikovega zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Toženka je obogatena za sredstva, ki jih brez podlage zadržuje in so bila namenjena za plačilo tožnikove udeležbe pri različnih oblikah strokovnih dohodkov, za katera ni prejel plačila, čeprav so bila ta sredstva namenjena pokrivanju stroškov teh dogodkov.
ZIZ člen 53. ZJSRS člen 21a, 21č, 21d, 21f, 28. ZZZDR člen 105, 106.
družinska skupnost - skupno gospodinjstvo - pravica do nadomestila preživnine - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi
Položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila preživnine, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZJSRS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054061
KZ-1 člen 222, 222/1,. ZKP člen 83, 83/1, 148, 148/3, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2,.
požig - namerna povzročitev požara - kršitev pravice do obrambe - ponovno zaslišanje izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - premoženjskopravni zahtevek - izločitev izjave - posredni ali indicijski dokazi - indici - izločitev nedovoljenih dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Po določbi 83. člena ZKP sodišče ne sme biti seznanjeno z obvestili, ki jih je dal obdolženi v predkazenskem postopku, oziroma preden je bil poučen v smislu člena 148/4 ZKP, kot je to primer v obravnavani zadevi, s čimer je podana navedena kršitev iz člena 371/I-8 ZKP. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče odločilo, da o obravnavani zadevi odloča drug senat. Preden pa se zadeva dodeli drugemu senatu, pa mora sodišče iz spisa izločiti vsebino izjave obdolženke iz uradnega zaznamka.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
umik pravnega sredstva - plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse
Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Plačilo sodne takse 15. 11. 2021, kot ga zatrjuje pritožnica, je prepozno, kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
KZ-1 člen 29, 29/3.. ZPrCP člen 107, 107/12, 155, 155/2, 156, 156-2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prištevnost obdolženca - izključitev odgovornosti
V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ustno dopolnila izvedensko mnenje na naroku na prvostopenjskem sodišču, ob prisotnosti obdolženčevega zagovornika, obširno je odgovorila na vsa postavljena vprašanja zagovornika in na podlagi strokovnih argumentov vztrajala pri že podanem zaključku, da je bila v času storitve prekrška ohranjena obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa je bila bistveno zmanjšana.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - poziv na vložitev odgovora na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - laična vloga - nerazumljiva vloga - vsebinska pomanjkljivost - vrnitev vloge v popravo
V skladu z določilom 278. člena ZPP mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali toženka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Citirano določilo je potrebno razlagati tako, da ima toženec breme, da se izjavi o navedbah tožnika, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje: stranka se mora obrazloženo izjaviti o navedbah nasprotne stranke in mora ob tem načeloma ponuditi lastno verzijo poteka spornega dogodka.
Dejstvo, da se toženka ni opredelila do tožbenih navedb, ne pomeni nerazumljive vloge, pač pa predstavlja vsebinsko pomanjkljivost vloge, za katero vračanje v dopolnitev ni predpisano. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi skladno z določilom 108. člena ZPP o nepopolnih vlogah vlogo z dne 28. 10. 2021 vračalo toženki v popravo.
izvršilni naslov - začasna sodna poravnava - prenehanje veljavnosti sodne poravnave - predmet postopka - dogovor o načinu plačevanja - plačevanje preživnine - zapadlost preživninske obveznosti - načelo formalne legalitete
Ker je bila s sodno poravnavo I N 10/2019 predhodno sklenjena sodna poravnava IV P 119/2017 spremenjena, sodna poravnava IV P 119/2017 ne predstavlja več veljavnega izvršilnega naslova za izterjavo preživninskih terjatev v razmerju do dolžnice.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost delovnega sodišča - delovni spor - civilnopravno razmerje - prokura
Iz prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 izhaja, da je delovno sodišče primarno stvarno pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih, to je v sporih med delavcem in delodajalcem. Za delovni spor se šteje spor iz pogodbe, ki zagotavlja eni stranki zaposlitev pri drugi stranki. Niti iz trditvene podlage tožeče stranke niti iz predložene Pogodbe o prokuri ne izhaja, da bi tožeča stranka zagotavljala zaposlitev toženi stranki, saj je bila slednja ob podpisu pogodbe upokojena. Glede na navedeno predmetna zadeva ne sodi med primere iz prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot je zmotno ugotovilo prvostopenjsko sodišče.
začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - zloraba stečajnega postopka - oškodovanje upnikov - procesna legitimacija upnika - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Upnik ne more izpodbijati domneve insolventnosti s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, če je predlog za začetek postopka vložil dolžnik. Stečajnega postopka ne more preprečiti niti v primeru, če je dolžnik predlagal začetek stečajnega postopka z namenom oškodovanja tega upnika.
nasilje v družini - odločitev o stroških postopka - stroškovno breme - prosti preudarek
Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine ter v obrazložitvi navesti odločilna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje odločitev o porazdelitvi stroškovnega bremena.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070201
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 32, 33.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - soposest - motenje soposesti - trditveno in dokazno breme upnika
Upnika sta na dolžničini nepremičnini zahtevala varstvo njune soposesti. Sodišče v takih primerih daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V takih primerih je na upniku trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila nasprotna stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-3.. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - dokazovanje z izvedencem
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v zvezi s psihiatričnim stanjem tožnika obstaja zgolj en psihiatrični izvid, ki ga je izvedenka citirala v izvedenskem mnenju in v katerem psihiater ne ugotavlja razlogov za zmanjšano delazmožnost. Ocena izvedenke, da je tožnik s psihiatrične strani zmožen za delo, torej temelji na ugotovitvi psihiatra in na konkretnem izvidu, v katerem niso ugotovljeni razlogi za zmanjšanje delazmožnosti. Drugih izvidov ali drugačnih ugotovitev specialistov pri psihiatričnem zdravljenju tožnika, pritožba ne navaja in se tudi med medicinsko dokumentacijo ne nahajajo.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da je podana kršitev do izjave, ker sodišče prve stopnje zgolj na podlagi tožnikove izpovedi, ne da bi bila popolna nezmožnost in takšno zdravstveno stanje izkazana v medicinski dokumentaciji, ni ugodilo tožbenemu zahtevku.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 67, 67/4, 112, 112/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
zagovornik - status odvetnika - pravica do obrambe z zagovornikom - pravica do zagovornika po lastni izbiri - pooblastilo
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje A. A. odreklo zastopanje obdolženca v kazenski zadevi. Četrti odstavek 67. člena ZKP namreč izrecno določa, da se za zagovornika sme vzeti samo odvetnik, njega pa lahko nadomesti odvetniški kandidat. Kot je razvidno iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, A. A. statusa odvetnika nima.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - prodaja nepremičnin na javni dražbi
Določbe 18. člena ZUPJS in 31. člena ZSVarPre se uporabljajo v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, opredeljenih v teh zakonih in v predmetnem postopku prodaje niso uporabljive.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - znižanje nagrade
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije vsem trem članom izvedenskega organa. Mogoče je pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je vsem trem članom izvedenskega organa priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v višini 102,00 EUR. Nesporno je sodišče pridobivanje zdravstvenega kartona tožnice naložilo izvedenskemu organu in ne posameznim članom izvedenskega organa. Pravilna je pritožbena trditev, da je bil zdravstveni karton pridobljen (najverjetneje) samo enkrat. Temu ustrezno bi morala biti priznana nagrada za zbiranje in proučevanje zdravstvene dokumentacije samo enkrat.
kršitev konkurenčne klavzule - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Ker je sodišče kot nesporno med strankama ugotovilo, da je tožnik kot vodja kupcev pridobil posebna tehnična, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki bi jih utegnil izkoristiti z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu, ki opravlja primerljivo dejavnost kot toženka, in ker sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas že ob sklepanju smiselno predstavlja tudi že sporazum o datumu prenehanja, je bil dogovor o konkurenčni klavzuli sklenjen v okvirih iz prvega in drugega odstavka 40. člena ZDR-1. Tak dogovor ni bil ničen oziroma nezakonit (VIII Ips 7/2020), kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje in s tem napačno utemeljilo odločitev o zavrnitvi primarnega zahtevka.
Nadomestilo je delodajalčeva protidajatev za to, da bo delavec po prenehanju delovnega razmerja za pogodbeno dogovorjen čas največ dveh let opustil konkurenčno dejavnost. Po 41. členu ZDR-1 pripada tožniku denarno nadomestilo kot pogodbi zvesti stranki. Ker se je tožnik po prenehanju pogodbe o zaposlitvi vzdržal opravljanja konkurenčne dejavnosti v korist toženke, mu mora ta plačati ustrezno nadomestilo. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas torej nima vpliva na dogovorjeno pravico do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Zato ni utemeljeno sklicevanje sodišča na zadevo Pdp 897/2015, v kateri je bil predmet spora plačilo pogodbene kazni.
pogodba o štipendiranju - obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije - vračilo štipendije - zaposlitev štipendista - zamuda roka - fiksen rok - razveza pogodbe po samem zakonu - kršitev pogodbenih obveznosti - dolžnost obveščanja - samozaposlitev - namen pogodbe - javni interes
Prvo sodišče je utemeljeno ugotovilo, da samozaposlitev štipendistke v času trajanja štipendijskega razmerja, ko je bil zaradi nadaljevanja študija štipendistke na drugi stopnji med pravdnima strankama dogovorjen odlog obveznosti, pomeni kršitev določbe 5. alineje prvega odstavka 10. člena Pogodbe, vendar pa je pravilno zaključilo, da navedena kršitev še ne pomeni razloga za prenehanje pogodbe oziroma razlog za razvezo pogodbe po samem zakonu, kot to zatrjuje tožeča stranka. Kadar imamo opravka s pogodbo o štipendiranju oziroma pogodbo o sofinanciranju štipendij, se v njej namreč prepletata javni in zasebni interes in neposredna ekvivalenca dajatev nasprotnih strank ni vzpostavljena, zato je potrebno v tej luči in ob upoštevanju namena štipendiranja presojati, na kakšen način je treba uporabiti pravila splošnega pogodbenega prava. Tista pogodbena stranka, ki je v pogodbenem razmerju pravna oseba javnega prava, mora pri vseh svojih odločitvah v zvezi s konkretnim razmerjem zasledovati javni interes, ki praviloma prevlada nad drugimi pogodbenimi interesi. Cilj prepovedi zaposlitve v času izobraževanja je, da štipendist nemoteno in v predvidenem roku zaključi študij, kar je predpogoj za dosego namena štipendijske pogodbe tj. prenos pridobljenega znanja. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil ta cilj kljub očitanim kršitvam dosežen, saj je štipendistka izpolnila obveznost pravočasnega zaključka izobraževanja ter se zaposlila pri toženi stranki.
Prvo sodišče je nadalje pravilno ugotovilo, da tudi zamuda trimesečnega roka za zaposlitev štipendistke in opustitev obveščanja tožeče stranke s strani tožene stranke pomeni kršitev Pogodbe, vendar pa nobena izmed kršitev ni takšne narave, da bi utemeljevala razvezo pogodbe po samem zakonu.