SPZ člen 37, 37/1, 66, 66/1. OZ člen 190, 190/1, 198.
uporabnina in uporaba solastne stvari - možnost uporabe solastne nepremičnine - souporaba nepremičnine - neupravičena uporaba solastnika - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - prikrajšanje solastnika
Ravnanje moža tožeče stranke, ki dostopa na sporne nepremičnine, izkazuje interes tožeče stranke za uporabo spornih nepremičnin, ne pa dejanske uporabe v skladu s tožničinem solastninskim deležem.
Ni sporno, da toženec izključno sam uporablja stanovanjsko hišo, prav tako ni sporno, da so vsi predmeti, ki se nahajajo na parceli in ki jih ni malo, njegovi. Ni nujno, da solastnik aktivno prepreči uporabo, dovolj je, da drugega solastnika izključi iz rabe stvari. S tem, da tožena stranka tožeči stranki ne želi izročiti ključev ter zaseda znaten del nepremičnine s svojimi predmeti, tožeči stranki onemogoča realizacijo njene solastninske pravice, čeprav, kot tožena stranka sama navaja, tožničini souporabi aktivno ne nasprotuje.
Prenesena izguba ne vpliva neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci, kot merilo za oceno likvidnosti pa v načelu ni primerna. Ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
ugovor res iudicata - ugovor litispendence - pravna podlaga tožbenega zahtevka - dejanska podlaga tožbenega zahtevka
Tožeča stranka v obeh postopkih od tožene stranke zahteva plačilo terjatve iz naslova izgradnje podzemnih parkirnih mest, tržnih in neprofitnih stanovanj, vendar je v zadevi I Pg 3/2018 utemeljevala zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti drugotoženke, v tej zadevi pa na podlagi predpogodbene zaveze toženih strank, da se v obeh sklicuje na drug historični dogodek in na drugo pravno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054379
OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - dogovor o ceni del - ustni dogovor - fiksna cena - prosta dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev računa - odmera pravdnih stroškov - delni umik predloga za izvršbo
Pravdni postopek ne pozna dokaznih pravil v smislu, da se neka dejstva dokazujejo s točno določenim dokazom (npr. obstoj neke pogodbe s pisno listino). Sodišče prve stopnje je ob oceni vseh predloženih in izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil sklenjen ustni dogovor za fiksno ceno. Pritožničino vztrajanje, da bi sodišče moralo postaviti izvedenca, ki sta ga predlagali obe stranki, pa ni pomembno glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta se stranki dogovorili za fiksno ceno in ne ceno glede na porabljeno količino, kar bi ugotavljal izvedenec.
ZFPPIPP člen 344, 344/1, 347, 347/3. SPZ člen 66, 124.
stečajni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine - predkupni upravičenec - pritožba tretjega - pravica do pritožbe - uveljavljanje predkupne pravice - zakonita predkupna pravica
Procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče nepremičnino po plačilu kupnine izroči kupcu in tako odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, je upniku priznana skladno z določbo prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, zato mu posebnega interesa ob vložitvi pritožbe ni potrebo izkazovati.
Pravila, določena v 347. členu ZFPPIPP, se uporabljajo za prodajo premoženja, ki je predmet zakonite predkupne pravice ali pogodbene predkupne pravice, ki je vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register ali evidenco, z vpisom v katero se javno objavi pridobitev te pravice. Zakonita predkupna pravica lahko obstoji na različnih pravnih podlagah. Predkupni upravičenec je zatrjevano zakonito predkupno pravico uveljavljal ne le na temelju solastništva (66. člen SPZ), temveč tudi kot etažni lastnik (124. člen SPZ), česar pa pritožba niti ne izpodbija.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070201
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 32, 33.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - soposest - motenje soposesti - trditveno in dokazno breme upnika
Upnika sta na dolžničini nepremičnini zahtevala varstvo njune soposesti. Sodišče v takih primerih daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V takih primerih je na upniku trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila nasprotna stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sodbo - vrednost zahtevka - odmera sodne takse
Po prilogi št. 1, kjer je določena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli 16. člena ZST-1, je pri vrednosti spornega predmeta do vključno 10.000,00 EUR določena sodna taksa v znesku 135,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 405,00 EUR.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 38/8, 38/9, 43, 43/1, 43/3. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365/1, 365/1-1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - konec izvršilnega postopka - pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in torej postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Za nadaljnjo izvršbo namreč zaradi umika predloga za izvršbo ni več podlage. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika, izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih. To pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju ne glede na izdani sklep o ustavitvi postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru. Če je bila pred ustavitvijo postopka izvršba že (delno) opravljena, bi bila z odrekom pravnega interesa za ugovor dolžniku odvzeta možnost za nasprotno izvršbo, saj bi bilo treba ugovor zavreči, sklep o izvršbi pa bi posledično ostal v veljavi in postal pravnomočen. Prav tako dolžniku ni mogoče odreči pravnega interesa za meritorno odločitev o ugovoru, če so mu bili s sklepom o izvršbi v plačilo naloženi stroški upnika. Z nastopom pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ta namreč v stroškovnem delu predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, na podlagi katerega bi upnik lahko predlagal novo izvršbo. Nenazadnje pa bi bil dolžnik, če bi se njegov ugovor, vložen še pred umikom predloga za izvršbo, izkazal za utemeljen, (lahko) upravičen tudi do povrnitve ugovornih stroškov. Ker torej odločitev o ustavitvi postopka ne preprečuje (meritornega) odločanja o dolžnikovem ugovoru, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžniku v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
delitev solastnine - ustanovitev stvarne služnosti - služnost poti - izvrševanje služnosti - dostop do javne ceste - povezava z javno cesto
Čeprav bi bila morda ureditev dostopa po parc. št. 755/2 za rešitev spornih razmerij med udeleženci smotrna, sodišče nima pravnih možnosti, da bi od nasprotnih udeležencev zahtevalo sklenitev služnostne pogodbe z občino.
Splošno sprejeto stališče sodne prakse je, da širša služnost vsebuje tudi izvrševanje, ki je po splošnih kriterijih manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Tako služnost vožnje z dvoosnimi vozili po določeni poti obsega tudi vsa upravičenja uporabe služnosti pešpoti in vožnje z enoosnimi vozili.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054061
KZ-1 člen 222, 222/1,. ZKP člen 83, 83/1, 148, 148/3, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2,.
požig - namerna povzročitev požara - kršitev pravice do obrambe - ponovno zaslišanje izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - premoženjskopravni zahtevek - izločitev izjave - posredni ali indicijski dokazi - indici - izločitev nedovoljenih dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Po določbi 83. člena ZKP sodišče ne sme biti seznanjeno z obvestili, ki jih je dal obdolženi v predkazenskem postopku, oziroma preden je bil poučen v smislu člena 148/4 ZKP, kot je to primer v obravnavani zadevi, s čimer je podana navedena kršitev iz člena 371/I-8 ZKP. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče odločilo, da o obravnavani zadevi odloča drug senat. Preden pa se zadeva dodeli drugemu senatu, pa mora sodišče iz spisa izločiti vsebino izjave obdolženke iz uradnega zaznamka.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - pogodba o prenosu terjatev
Predložena pogodba o potrditvi odstopa, iz katere je po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje razvidno, da je predmetna terjatev prenesena na upnika in na kateri je podpis pooblaščenega podpisnika odsvojitelja notarsko overjen, predstavlja ustrezno po zakonu overjeno listino (kvalificirano listino), s katero je upnik dokazal, da je bila terjatev prenesena nanj.
podaljšanje absolventskega staža - državna štipendija - pravica do štipendije - načelo enakosti
Pritožbeno sodišče opozarja, da je potrebno ločiti režim podaljšanja absolventskega staža in upravičenja prejemati državno štipendijo. Ne glede na razloge, zakaj se študentu absolventski status lahko podaljša, je skladno z ZŠtip-1 študent lahko upravičen do izplačevanja štipendije v času (podaljšanega) absolventskega statusa le eno študijsko leto. Takšno tolmačenje nenazadnje potrjuje tudi ureditev po ZViS in Statutu Univerze, ki omogočata in prepuščata posameznim članicam opredelitev dodatnih pogojev pri presoji podaljšanja absolventskega statusa s svojimi internimi pravili. Možnost fakultet, da s svojimi bolj ali manj strogimi internimi pravili lahko določajo različno stroge režime podaljševanja absolventskega staža, bi lahko posledično privedla do neenake obravnave (dodatnega) obdobja prejemanja štipendije. Pravica do štipendije je namreč priznana na podlagi zakona, ki velja enotno za študente vseh fakultet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054779
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine - ustni dogovor - obligacija prizadevanja - mandatno razmerje - izvedba dokaza - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - kršitev pravice do izjave v postopku
Ker je tožeča stranka zatrjevala obstoj ustnega dogovora med pravdnima strankama in za potrditev tega predlagala zaslišanje prič in strank, bi te sodišče prve stopnje moralo zaslišati. Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi predložene listinske dokumentacije in dejstvo, da je tožena stranka izrecno zanikala, da bi sklenila kakršenkoli ustni dogovor s tožečo stranko, še ne morejo biti utemeljen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in strank.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-3.. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - dokazovanje z izvedencem
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v zvezi s psihiatričnim stanjem tožnika obstaja zgolj en psihiatrični izvid, ki ga je izvedenka citirala v izvedenskem mnenju in v katerem psihiater ne ugotavlja razlogov za zmanjšano delazmožnost. Ocena izvedenke, da je tožnik s psihiatrične strani zmožen za delo, torej temelji na ugotovitvi psihiatra in na konkretnem izvidu, v katerem niso ugotovljeni razlogi za zmanjšanje delazmožnosti. Drugih izvidov ali drugačnih ugotovitev specialistov pri psihiatričnem zdravljenju tožnika, pritožba ne navaja in se tudi med medicinsko dokumentacijo ne nahajajo.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da je podana kršitev do izjave, ker sodišče prve stopnje zgolj na podlagi tožnikove izpovedi, ne da bi bila popolna nezmožnost in takšno zdravstveno stanje izkazana v medicinski dokumentaciji, ni ugodilo tožbenemu zahtevku.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - poziv na vložitev odgovora na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - laična vloga - nerazumljiva vloga - vsebinska pomanjkljivost - vrnitev vloge v popravo
V skladu z določilom 278. člena ZPP mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali toženka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Citirano določilo je potrebno razlagati tako, da ima toženec breme, da se izjavi o navedbah tožnika, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje: stranka se mora obrazloženo izjaviti o navedbah nasprotne stranke in mora ob tem načeloma ponuditi lastno verzijo poteka spornega dogodka.
Dejstvo, da se toženka ni opredelila do tožbenih navedb, ne pomeni nerazumljive vloge, pač pa predstavlja vsebinsko pomanjkljivost vloge, za katero vračanje v dopolnitev ni predpisano. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi skladno z določilom 108. člena ZPP o nepopolnih vlogah vlogo z dne 28. 10. 2021 vračalo toženki v popravo.
ZIZ člen 53. ZJSRS člen 21a, 21č, 21d, 21f, 28. ZZZDR člen 105, 106.
družinska skupnost - skupno gospodinjstvo - pravica do nadomestila preživnine - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi
Položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila preživnine, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZJSRS.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 57, 57/1, 59, 59/2, 299, 299/1, 299/4, 299/5, 299/7.
postopek zaradi insolventnosti - procesna legitimacija - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - pridobitev procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatve - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - pravica do vložitve pravnega sredstva - pravica do zasebne lastnine
Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku.
Pritožnikom izločitvena pravica še ni prenehala, zato so z njeno prijavo pridobili status upnika, ki je legitimiran tudi za vložitev pravnega sredstva v predmetnem postopku. Po presoji pritožbenega sodišča prepozna prijava izločitvene pravice ne more vplivati na pravni položaj izločitvenega upnika na način, da ta izgubi procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Takšna razlaga ZFPPIPP bi bila do upnika pretirano stroga in bi predstavljala nesorazmeren ukrep za zamudo roka za prijavo izločitvene pravice. S sklicevanjem na določilo 3. točke 385. člena ZFPPIPP ni mogoče ožiti procesne legitimacije upnikom, ki so v stečajnem postopku nad pravno osebo prijavili svojo izločitveno pravico, čeprav po poteku zakonskega roka 3 mesecev, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in bi pretirano poseglo v pravice upnikov. Priznanje procesne legitimacije izločitvenim upnikom v konkretnem primeru utemeljuje tudi okoliščina, da se odloča o oddaji v najem premoženja, ki je predmet prijave izločitvene pravice.
kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - znak kaznivega dejanja - oprostilna sodba - krivda - naklep
Predmetno kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1 je v kazenskem zakoniku uvrščeno v XXII. poglavje med kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. Izmed več možnih izvršitvenih oblik, je obtožba obdolžencu očitala storitev tega kaznivega dejanja z izvajanjem psihičnem nasilja zoper oba oškodovanca, katerega posledica naj bi bilo njuno ponižanje in huda prestrašenost. Do teh posledic, ki v opisu kaznivega dejanja nista niti natančno opredeljeni, bi moral obdolženi ravnati s krivdno obliko naklepa.
ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije, ko stranka umakne soglasje. Zato je treba uporabiti ZMCGZ, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij. Ta v 13. členu določa, da se mediacija med drugim konča tudi v primeru, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS). Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil, ker je tožnik umaknil soglasje za mediacijo, čemur tožnik pritrjuje v odgovoru na pritožbo, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije in s tem za prekinitev postopka ni več podlage.