ugotavljanje stopnje invalidnosti - dokazovanje z izvedencem - zaslišanje izvedenca
Sodišče je ugotovilo, da med ugotovitvami lečečih specialistov in izvedenskim mnenjem ni nasprotij, zaradi česar ni bila podana procesna situacija, ki bi zahtevala imenovanje drugega sodnega izvedenca. Pisno izvedensko mnenje je potrebno dopolniti z zaslišanjem sodnega izvedenca, ko je potrebno podane izvedenske ugotovitve dopolniti, razjasniti, pojasniti ali odpraviti dvome. V predmetni zadevi sodišče te situacije ni zaznalo niti v okviru materialno procesnega vodstva, načela materialne resnice ter preiskovalnega načela, ki prežemata socialni spor. Nenazadnje pa takšnega dokaznega predloga ni podala niti tožnica sama. Ugotovljeno je bilo, da dejstvo obstoja bolečin pri tožnici objektivno ne vpliva na njeno trajno nezmožnost opravljanja organiziranega pridobitnega dela oziroma njenega poklica.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 67, 67/4, 112, 112/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
zagovornik - status odvetnika - pravica do obrambe z zagovornikom - pravica do zagovornika po lastni izbiri - pooblastilo
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje A. A. odreklo zastopanje obdolženca v kazenski zadevi. Četrti odstavek 67. člena ZKP namreč izrecno določa, da se za zagovornika sme vzeti samo odvetnik, njega pa lahko nadomesti odvetniški kandidat. Kot je razvidno iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, A. A. statusa odvetnika nima.
preživninska obveznost - potrebe upravičenca do preživnine - zmožnosti zavezanca - preživninsko breme - preživnina v naravi - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Da bi sodišče lahko pravilno porazdelilo preživninsko obveznost, mora vrednostno oceniti celotne potrebe obeh deklic, ugotoviti, v kakšnem razmerju sta jih starša dolžna kriti, upoštevajoč njune zmožnosti, nato oceniti, koliko jih krijeta v naravi v okviru gospodinjstva ter preostalo razliko izravnati s plačilom denarnega zneska.
nasilje v družini - odločitev o stroških postopka - stroškovno breme - prosti preudarek
Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine ter v obrazložitvi navesti odločilna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje odločitev o porazdelitvi stroškovnega bremena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054779
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine - ustni dogovor - obligacija prizadevanja - mandatno razmerje - izvedba dokaza - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - kršitev pravice do izjave v postopku
Ker je tožeča stranka zatrjevala obstoj ustnega dogovora med pravdnima strankama in za potrditev tega predlagala zaslišanje prič in strank, bi te sodišče prve stopnje moralo zaslišati. Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi predložene listinske dokumentacije in dejstvo, da je tožena stranka izrecno zanikala, da bi sklenila kakršenkoli ustni dogovor s tožečo stranko, še ne morejo biti utemeljen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in strank.
KZ-1 člen 29, 29/3.. ZPrCP člen 107, 107/12, 155, 155/2, 156, 156-2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prištevnost obdolženca - izključitev odgovornosti
V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ustno dopolnila izvedensko mnenje na naroku na prvostopenjskem sodišču, ob prisotnosti obdolženčevega zagovornika, obširno je odgovorila na vsa postavljena vprašanja zagovornika in na podlagi strokovnih argumentov vztrajala pri že podanem zaključku, da je bila v času storitve prekrška ohranjena obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa je bila bistveno zmanjšana.
delitev solastnine - ustanovitev stvarne služnosti - služnost poti - izvrševanje služnosti - dostop do javne ceste - povezava z javno cesto
Čeprav bi bila morda ureditev dostopa po parc. št. 755/2 za rešitev spornih razmerij med udeleženci smotrna, sodišče nima pravnih možnosti, da bi od nasprotnih udeležencev zahtevalo sklenitev služnostne pogodbe z občino.
Splošno sprejeto stališče sodne prakse je, da širša služnost vsebuje tudi izvrševanje, ki je po splošnih kriterijih manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Tako služnost vožnje z dvoosnimi vozili po določeni poti obsega tudi vsa upravičenja uporabe služnosti pešpoti in vožnje z enoosnimi vozili.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - pogodba o prenosu terjatev
Predložena pogodba o potrditvi odstopa, iz katere je po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje razvidno, da je predmetna terjatev prenesena na upnika in na kateri je podpis pooblaščenega podpisnika odsvojitelja notarsko overjen, predstavlja ustrezno po zakonu overjeno listino (kvalificirano listino), s katero je upnik dokazal, da je bila terjatev prenesena nanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056040
OZ člen 336, 336/1,346, 352, 352/3, 357, 357/5, 965.
pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe - odvetniška napaka - odvetnikova odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - odbitna franšiza - odškodninska odgovornost zavarovanca - neposredni zahtevek - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - zamuda roka za vložitev tožbe - poslovna odškodninska obveznost - začetek tega zastaralnega roka - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - pretrganje teka zastaralnega roka
Zastaranje začne praviloma teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). V primeru terjatve zaradi kršitve pogodbene obveznosti je to prvi dan po kršitvi pogodbene obveznosti. Če rok izpolnitve pogodbene obveznosti ni določen, začne zastaranje teči naslednji dan po zadnjem dnevu, ko bi odvetnik še lahko učinkovito opravil dejanje, za katerega je pooblaščen.
Ne drži, da je bil tožnik šele z vročitvijo avstrijske sodbe seznanjen s škodo in povzročiteljem. Škoda v obravnavanem primeru namreč ni odbitna franšiza oziroma zavrnitev dela zahtevka pred avstrijskim sodiščem, temveč tožnikova izguba dohodka zaradi zatrjevanih odvetniških napak (zamud rokov). Za zamudo roka za vložitev tožbe je tožnik izvedel najkasneje s sklepom delovnega sodišča o zavrženju tožbe.
Zakon ne določa pretrganja zastaranja za primer, ko oškodovanec (najprej) toži zavarovalnico, ne pa (tudi) neposrednega povzročitelja škode. Za znesek odbitne franšize zavarovalnica ne odgovarja in v tem obsegu njena pasivna legitimacija ni podana. Toženec je v delu zahtevka, ki se (po višini) nanaša na odbitno franšizo, v postopku pred avstrijskim sodiščem tožil napačno osebo (stranko). S takšno tožbo ni mogel pretrgati teka zastaralnega roka proti tožencu.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - depresija - poskus samomora - ogrožanje življenja s samomorom
Ne drži, da je izvedenka zgolj hipotetično ugotavljala možnost psihoze in da ni ugotovila, da bi bila pri zadržani osebi prisotna duševna motnja, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izvedenka A. A. na podlagi opravljenega pregleda pri zadržani osebi potrdila obstoj duševne motnje depresije oziroma psihoze, zaradi katere mu je bilo tudi predpisano zdravilo Leponex, ki se uporablja za zdravljenje psihoze, običajno za rezidualne psihoze, ko druga zdravila niso dovolj učinkovita. Upoštevaje izpovedbo psihiatrinje B. B., da so pri zadržanem prisotne epizode vznemirjenosti in konfuznosti ter epizode zaspanosti, je ocenila, da zadržani v sedanjem psihofizičnem stanju ni sposoben ustrezno samostojno funkcionirati in bi prepuščen sam sebi hudo ogrožal svoje zdravje in življenje. Sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze, predvsem informacijo najbližje osebe, da je zadržani dva dni prej povedal o tej svoji nameri, in izpovedbo priče psihiatrinje B. B., da je imel zadržani precej hudo zastrupitev s karbamazepinom, in sicer je imel v krvi za kar približno 43-krat preveč te snovi (1300 enot namesto normalno 30), utemeljeno ni dvomilo, da je zadržani skušal narediti samomor z zaužitjem večje količine karbamazepina. Sodišče prve stopnje ob ugotovljenem obstoju duševne motnje ni imelo razlogov za to, da se ne bi strinjalo z izvedenko, da je zadržani tako ogrožal svoje življenje zaradi duševne motnje (depresije oziroma psihoze, zaradi katere je jemal Leponex) oziroma zaradi poslabšanja le-te. Utemeljeno je tudi sledilo izvedenki, da zadržani v sedanjem psihofizičnem stanju, ki je posledica stanja po zastrupitvi z večjo količino psihoaktivne substance karbamazepina, ni sposoben ustrezno samostojno funkcionirati in bi prepuščen samemu sebi še naprej hudo ogrožal svoje zdravje in svoje življenje.
podaljšanje absolventskega staža - državna štipendija - pravica do štipendije - načelo enakosti
Pritožbeno sodišče opozarja, da je potrebno ločiti režim podaljšanja absolventskega staža in upravičenja prejemati državno štipendijo. Ne glede na razloge, zakaj se študentu absolventski status lahko podaljša, je skladno z ZŠtip-1 študent lahko upravičen do izplačevanja štipendije v času (podaljšanega) absolventskega statusa le eno študijsko leto. Takšno tolmačenje nenazadnje potrjuje tudi ureditev po ZViS in Statutu Univerze, ki omogočata in prepuščata posameznim članicam opredelitev dodatnih pogojev pri presoji podaljšanja absolventskega statusa s svojimi internimi pravili. Možnost fakultet, da s svojimi bolj ali manj strogimi internimi pravili lahko določajo različno stroge režime podaljševanja absolventskega staža, bi lahko posledično privedla do neenake obravnave (dodatnega) obdobja prejemanja štipendije. Pravica do štipendije je namreč priznana na podlagi zakona, ki velja enotno za študente vseh fakultet.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 38/8, 38/9, 43, 43/1, 43/3. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365/1, 365/1-1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - konec izvršilnega postopka - pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in torej postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Za nadaljnjo izvršbo namreč zaradi umika predloga za izvršbo ni več podlage. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika, izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih. To pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju ne glede na izdani sklep o ustavitvi postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru. Če je bila pred ustavitvijo postopka izvršba že (delno) opravljena, bi bila z odrekom pravnega interesa za ugovor dolžniku odvzeta možnost za nasprotno izvršbo, saj bi bilo treba ugovor zavreči, sklep o izvršbi pa bi posledično ostal v veljavi in postal pravnomočen. Prav tako dolžniku ni mogoče odreči pravnega interesa za meritorno odločitev o ugovoru, če so mu bili s sklepom o izvršbi v plačilo naloženi stroški upnika. Z nastopom pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ta namreč v stroškovnem delu predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, na podlagi katerega bi upnik lahko predlagal novo izvršbo. Nenazadnje pa bi bil dolžnik, če bi se njegov ugovor, vložen še pred umikom predloga za izvršbo, izkazal za utemeljen, (lahko) upravičen tudi do povrnitve ugovornih stroškov. Ker torej odločitev o ustavitvi postopka ne preprečuje (meritornega) odločanja o dolžnikovem ugovoru, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžniku v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
ugovor res iudicata - ugovor litispendence - pravna podlaga tožbenega zahtevka - dejanska podlaga tožbenega zahtevka
Tožeča stranka v obeh postopkih od tožene stranke zahteva plačilo terjatve iz naslova izgradnje podzemnih parkirnih mest, tržnih in neprofitnih stanovanj, vendar je v zadevi I Pg 3/2018 utemeljevala zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti drugotoženke, v tej zadevi pa na podlagi predpogodbene zaveze toženih strank, da se v obeh sklicuje na drug historični dogodek in na drugo pravno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054379
OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - dogovor o ceni del - ustni dogovor - fiksna cena - prosta dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev računa - odmera pravdnih stroškov - delni umik predloga za izvršbo
Pravdni postopek ne pozna dokaznih pravil v smislu, da se neka dejstva dokazujejo s točno določenim dokazom (npr. obstoj neke pogodbe s pisno listino). Sodišče prve stopnje je ob oceni vseh predloženih in izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil sklenjen ustni dogovor za fiksno ceno. Pritožničino vztrajanje, da bi sodišče moralo postaviti izvedenca, ki sta ga predlagali obe stranki, pa ni pomembno glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta se stranki dogovorili za fiksno ceno in ne ceno glede na porabljeno količino, kar bi ugotavljal izvedenec.
začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - zloraba stečajnega postopka - oškodovanje upnikov - procesna legitimacija upnika - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Upnik ne more izpodbijati domneve insolventnosti s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, če je predlog za začetek postopka vložil dolžnik. Stečajnega postopka ne more preprečiti niti v primeru, če je dolžnik predlagal začetek stečajnega postopka z namenom oškodovanja tega upnika.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - predložitev podatkov - davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka - pravno nasledstvo - samostojni podjetnik kot dolžnik - fizična oseba kot stečajni dolžnik
Institut odpusta obveznosti je namenjen le fizičnim osebam (tudi podjetnikom) in je strogo osebne narave, zato ne more biti predmet nikakršnega pravnega nasledstva. Fizična oseba lahko v življenju in v postopkih pred sodišči in upravnimi organi nastopa v različnih vlogah in svojstvih (kot potrošnik, podjetnik, direktor, lastnik ipd.). V nobenem primeru se njena identiteta zaradi tega ne spremeni, zato tudi naknadna sprememba ali prenehanje vlog, v katerih je ta oseba nastopala, nima nobenih učinkov na njene pravice in dolžnosti (iz prejšnje vloge). Določba 399. člena ZFPPIPP, ki določa ovire za odpust obveznosti, v ničemer ne razlikuje položaja stečajnega dolžnika ‒ potrošnika od stečaja stečajnega dolžnika ‒ podjetnika.
odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika domače živali - odgovornost lastnika konj - dolžnosti lastnika živali - dolžni nadzor - krivdna odškodninska odgovornost - ograja - neizvedba dokaza
Tožena stranka je uspela dokazati trditve, da so se konji nahajali v ustrezni ogradi, zato se je procesno dokazno breme prevalilo na tožečo stranko, ki ji je bilo omogočeno, da bi navedene dokaze izpodbila z drugimi dokaz.
Konji sami po sebi niso bili nevarni in se niso splašili iz vzroka, ki bi bila v sferi njihovega lastnika. Res je smisel nadzorstva in varstva živali v tem, da se na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodovale, vendar pa mora lastnik nadzorstvo prilagoditi ne vsaki situaciji, temveč le tisti, ki jo lahko predvidi. Hkrati pa je stopnja skrbnosti sorazmerna z nevarnostjo živali.