ZDR-1 člen 74, 74/2, 74/3, 88, 88/3, 115, 130, 130/1, 130/2, 166, 200, 200/3.. ZPP člen 8, 226, 226/1, 236, 286b, 337, 337/1.. ZMEPIZ-1 člen 30, 30/3.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 45, 45/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - fikcija vročitve - odklonitev sprejema - odškodnina za neizrabljen letni dopust - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - substanciranje dokaznega predloga - zmotna uporaba materialnega prava - povračilo stroškov za prehrano
Toženka je bila na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZMEPIZ-1 dolžna tožnici vročiti kopijo o odjavi iz zavarovanja v petnajstdnevnem roku od prenehanja delovnega razmerja. Opustitev te obveznosti ne vpliva na že učinkujočo fikcijo vročitve odpovedi in za odločitev v tem sporu ni bistvena. Prav tako ni bistveno, kako je glede priznanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti odločil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ter ali je tožnico na vložitev tožbe napotil Inšpektorat Republike Slovenije za zaposlovanje.
Sodišče prve stopnje je zahtevku iz naslova prehrane med delom ugodilo na podlagi presoje, da je imela tožnica na razpolago kuhinjo s pečico in mikrovalovno pečico, kjer si je lahko pripravila topli obrok in hrano, ki jo je toženka zagotavljala v okviru zajtrka za hotelske goste, pri čemer je kot bistveno izpostavilo še, da tožnica na kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s prehrano med delom ni opozarjala. Slednje ni bistveno, materialnopravna presoja, da je toženka tožnici na opisan način zagotovila prehrano med delom, pa je zmotna. Za odločitev je bistvena določba Kolektivne pogodbe za dejavnost gostinstva in turizma Slovenije, po kateri je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, če mu delodajalec ne zagotavlja toplega obroka ali če iz utemeljenih razlogov ne more uživati organizirane prehrane. Iz te določbe kolektivne pogodbe jasno izhaja, da je delodajalec tisti, ki mora zagotavljati topli obrok, ne pa le možnosti, da si ga delavec pripravi sam, pri čemer mora biti prehrana (ustrezno) organizirana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nezakonitost odpovedi - ocena delovne uspešnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - mobing - kriteriji za določitev presežnega delavca
Tožnici, ki je bila v prvem tromesečju 2020 odsotna z dela 14 delovnih dni zaradi izrabe letnega dopusta, se odsotnost zaradi letnega dopusta ni upoštevala pri oceni delovne uspešnosti, saj bi morala zaradi pavšalnega znižanja ciljev kljub odsotnosti doseči enake rezultate kot delavci, ki v tem obdobju niso izrabili letnega dopusta ali so ga izrabili le v deležu, kot se pavšalno upošteva (7/4 tedne). Takšna ocena ne odraža dejanske uspešnosti delavca.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - predložitev podatkov - davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka - pravno nasledstvo - samostojni podjetnik kot dolžnik - fizična oseba kot stečajni dolžnik
Institut odpusta obveznosti je namenjen le fizičnim osebam (tudi podjetnikom) in je strogo osebne narave, zato ne more biti predmet nikakršnega pravnega nasledstva. Fizična oseba lahko v življenju in v postopkih pred sodišči in upravnimi organi nastopa v različnih vlogah in svojstvih (kot potrošnik, podjetnik, direktor, lastnik ipd.). V nobenem primeru se njena identiteta zaradi tega ne spremeni, zato tudi naknadna sprememba ali prenehanje vlog, v katerih je ta oseba nastopala, nima nobenih učinkov na njene pravice in dolžnosti (iz prejšnje vloge). Določba 399. člena ZFPPIPP, ki določa ovire za odpust obveznosti, v ničemer ne razlikuje položaja stečajnega dolžnika ‒ potrošnika od stečaja stečajnega dolžnika ‒ podjetnika.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - sodni cenilec
Za priznanje nagrade in stroškov sodnemu cenilcu je odločilno to, da je sodni cenilec imel podlago za izdelavo cenitve v sklepu sodišča prve stopnje in da je cenitev nepremičnin v skladu s sklepom sodišča prve stopnje izdelal in predložil sodišču prve stopnje.
Prenesena izguba ne vpliva neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci, kot merilo za oceno likvidnosti pa v načelu ni primerna. Ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
odvzem otroka staršem - namestitev v rejniško družino - varstvo pravic mladoletnih otrok - ogroženost otroka - stiki med starši in otrokom - materinstvo - skrb za mladoletne otroke - nasilje v družini - namestitev v varno okolje - duševna bolezen - psihične težave - samomorilnost - depresija - hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - ambulantno zdravljenje
V sporih v družini pogosto intervenira policija. Družina je imela več težav tudi pri funkcioniranju z nasprotno udeleženko, ki je ravno zaradi neadekvatnega družinskega okolja veliko časa preživela v nadomestnih varstvih. Prepričljivo je zato stališče, da ni izkazano, da bi bila družina nasprotne udeleženke ob trenutni dinamiki sposobna ustvariti varno, predvidljivo in toplo okolje za otroka.
odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika domače živali - odgovornost lastnika konj - dolžnosti lastnika živali - dolžni nadzor - krivdna odškodninska odgovornost - ograja - neizvedba dokaza
Tožena stranka je uspela dokazati trditve, da so se konji nahajali v ustrezni ogradi, zato se je procesno dokazno breme prevalilo na tožečo stranko, ki ji je bilo omogočeno, da bi navedene dokaze izpodbila z drugimi dokaz.
Konji sami po sebi niso bili nevarni in se niso splašili iz vzroka, ki bi bila v sferi njihovega lastnika. Res je smisel nadzorstva in varstva živali v tem, da se na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodovale, vendar pa mora lastnik nadzorstvo prilagoditi ne vsaki situaciji, temveč le tisti, ki jo lahko predvidi. Hkrati pa je stopnja skrbnosti sorazmerna z nevarnostjo živali.
ugovor res iudicata - ugovor litispendence - pravna podlaga tožbenega zahtevka - dejanska podlaga tožbenega zahtevka
Tožeča stranka v obeh postopkih od tožene stranke zahteva plačilo terjatve iz naslova izgradnje podzemnih parkirnih mest, tržnih in neprofitnih stanovanj, vendar je v zadevi I Pg 3/2018 utemeljevala zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti drugotoženke, v tej zadevi pa na podlagi predpogodbene zaveze toženih strank, da se v obeh sklicuje na drug historični dogodek in na drugo pravno podlago.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 57, 57/1, 59, 59/2, 299, 299/1, 299/4, 299/5, 299/7.
postopek zaradi insolventnosti - procesna legitimacija - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - pridobitev procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatve - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - pravica do vložitve pravnega sredstva - pravica do zasebne lastnine
Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku.
Pritožnikom izločitvena pravica še ni prenehala, zato so z njeno prijavo pridobili status upnika, ki je legitimiran tudi za vložitev pravnega sredstva v predmetnem postopku. Po presoji pritožbenega sodišča prepozna prijava izločitvene pravice ne more vplivati na pravni položaj izločitvenega upnika na način, da ta izgubi procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Takšna razlaga ZFPPIPP bi bila do upnika pretirano stroga in bi predstavljala nesorazmeren ukrep za zamudo roka za prijavo izločitvene pravice. S sklicevanjem na določilo 3. točke 385. člena ZFPPIPP ni mogoče ožiti procesne legitimacije upnikom, ki so v stečajnem postopku nad pravno osebo prijavili svojo izločitveno pravico, čeprav po poteku zakonskega roka 3 mesecev, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in bi pretirano poseglo v pravice upnikov. Priznanje procesne legitimacije izločitvenim upnikom v konkretnem primeru utemeljuje tudi okoliščina, da se odloča o oddaji v najem premoženja, ki je predmet prijave izločitvene pravice.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - depresija - poskus samomora - ogrožanje življenja s samomorom
Ne drži, da je izvedenka zgolj hipotetično ugotavljala možnost psihoze in da ni ugotovila, da bi bila pri zadržani osebi prisotna duševna motnja, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izvedenka A. A. na podlagi opravljenega pregleda pri zadržani osebi potrdila obstoj duševne motnje depresije oziroma psihoze, zaradi katere mu je bilo tudi predpisano zdravilo Leponex, ki se uporablja za zdravljenje psihoze, običajno za rezidualne psihoze, ko druga zdravila niso dovolj učinkovita. Upoštevaje izpovedbo psihiatrinje B. B., da so pri zadržanem prisotne epizode vznemirjenosti in konfuznosti ter epizode zaspanosti, je ocenila, da zadržani v sedanjem psihofizičnem stanju ni sposoben ustrezno samostojno funkcionirati in bi prepuščen sam sebi hudo ogrožal svoje zdravje in življenje. Sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze, predvsem informacijo najbližje osebe, da je zadržani dva dni prej povedal o tej svoji nameri, in izpovedbo priče psihiatrinje B. B., da je imel zadržani precej hudo zastrupitev s karbamazepinom, in sicer je imel v krvi za kar približno 43-krat preveč te snovi (1300 enot namesto normalno 30), utemeljeno ni dvomilo, da je zadržani skušal narediti samomor z zaužitjem večje količine karbamazepina. Sodišče prve stopnje ob ugotovljenem obstoju duševne motnje ni imelo razlogov za to, da se ne bi strinjalo z izvedenko, da je zadržani tako ogrožal svoje življenje zaradi duševne motnje (depresije oziroma psihoze, zaradi katere je jemal Leponex) oziroma zaradi poslabšanja le-te. Utemeljeno je tudi sledilo izvedenki, da zadržani v sedanjem psihofizičnem stanju, ki je posledica stanja po zastrupitvi z večjo količino psihoaktivne substance karbamazepina, ni sposoben ustrezno samostojno funkcionirati in bi prepuščen samemu sebi še naprej hudo ogrožal svoje zdravje in svoje življenje.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sodbo - vrednost zahtevka - odmera sodne takse
Po prilogi št. 1, kjer je določena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli 16. člena ZST-1, je pri vrednosti spornega predmeta do vključno 10.000,00 EUR določena sodna taksa v znesku 135,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 405,00 EUR.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - rok za izpolnitev obveznosti - primernost roka - razlogi za odklonitev - dejavnost družbe
Namen pravice družbenika do informacije in vpogleda dosegljiv le, če je pridobitev teh informacije hitra, zato je poslovodstvo v izhodišču zavezano, da se na takšne zahteve družbenika nemudoma odzove. Glede na navedeno torej ni razloga, da rok, določen v izreku izpodbijanega sklepa, 15 dni, ne bi bil primeren. Pri tem se kot neutemeljeni izkažejo tudi pritožbeni očitki, da gre za družbo, na katero sta družbenika prenesla zgolj stranske dejavnosti. Razlogi za odklonitev vpogleda so (zakonsko) omejeni. Dejavnost družbe zato ne more biti razlog za odklonitev vpogleda ali določitev daljšega roka.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - dokazovanje z izvedencem - zaslišanje izvedenca
Sodišče je ugotovilo, da med ugotovitvami lečečih specialistov in izvedenskim mnenjem ni nasprotij, zaradi česar ni bila podana procesna situacija, ki bi zahtevala imenovanje drugega sodnega izvedenca. Pisno izvedensko mnenje je potrebno dopolniti z zaslišanjem sodnega izvedenca, ko je potrebno podane izvedenske ugotovitve dopolniti, razjasniti, pojasniti ali odpraviti dvome. V predmetni zadevi sodišče te situacije ni zaznalo niti v okviru materialno procesnega vodstva, načela materialne resnice ter preiskovalnega načela, ki prežemata socialni spor. Nenazadnje pa takšnega dokaznega predloga ni podala niti tožnica sama. Ugotovljeno je bilo, da dejstvo obstoja bolečin pri tožnici objektivno ne vpliva na njeno trajno nezmožnost opravljanja organiziranega pridobitnega dela oziroma njenega poklica.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3, 81, 81/2.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 6/1, 6/2, 7, 7/1, 7/2.
dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katera se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo. Potrebo po posebni negi in varstvu ter povečanih življenjskih stroških je treba presojati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00053835
ZPP člen 2, 180, 180/1, 184, 184/2. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 37, 37/1, 38, 38/1, 50, 50-1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 12, 12/1, 23, 23/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 4, 4/2.
Da sodišče tožeči stranki nekaj prisodi, morata biti izpolnjena dva pogoja - tožeča stranka mora biti do tega po materialnem pravu upravičena, izpolnjen pa mora biti tudi procesnopravni pogoj: tožeča stranka mora to zahtevati z ustreznim tožbenim zahtevkom. S slednjim tožeča stranka konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva, in s tem tudi opredeli meje sodnega preizkusa.
Dejstvo, da je bil delavec seznanjen s tem, da mora za posege v stroj uporabljati leseno palico, še ne pomeni, da je bil tudi ustrezno usposobljen za delo s strojem v ročnem režimu oz. da je bil ustrezno poučen o vseh nevarnostih, ki se lahko pojavijo pri poseganju v stroj v tem režimu, ter o ostalih ukrepih, ki jih mora sprejeti za varno delo. Tudi izvedenec je namreč pojasnil, da ni dovolj, da se delavcu zapove uporaba palice, s katero bo posegal do vrtečih delov, strokovno pa se ga za to ne usposobi, ter da uporaba lesene palice ne pomeni zadostnega varnostnega ukrepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00054629
ZNPosr člen 23, 23/3. OZ člen 850.
odgovornost za pravne napake - odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost nepremičninske agencije - nelegalna gradnja (črna gradnja) - zmanjšana vrednost nepremičnine - razlika kupnine - vzročna zveza - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila provizije
Stanovanje v stavbi, ki ni zgrajeno skladno z gradbenim dovoljenjem in zato zanj ni mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja, je načeloma lahko manj vredno. Vendar pa tožnica ni uveljavljala škode v višini vrednosti, ki bi jo imelo stanovanje ob sklenitvi pogodbe na trgu, če bi bilo brez napake, in vrednostjo, ki jo je imelo z ugotovljenimi napakami. Tožnica je manjvrednost stanovanja zatrjevala in dokazovala na način, da je zaradi navedene pravne napake pri prodaji stanovanja prejela manjšo kupnino, kot bi jo sicer, če bi prodala stanovanje z urejeno gradbeno dokumentacijo.
Prvo sodišče trditvene podlage pravdnih strank ni preseglo. Na tožnici je bilo trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je bila nižja kupnina, ki je bila dosežena pri nadaljnji prodaji stanovanja, posledica ugotovljene pravne napake, vendar pa tega dokazni postopek ni potrdil. Ni bistveno, da kupec stanovanja ni potrdil teze prve tožene stranke glede razlogov za znižanje kupnine. Bistveno je, da je kupec izpovedal, da je ponudil nižjo kupnino iz drugih razlogov, in ne zaradi pravne napake stanovanja.
Po Splošnih pogojih za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnica jamči le za odškodninske zahtevke naročnikov storitve, ki so posledica strokovne napake zavarovanca pri opravljanju registrirane dejavnosti. Ker zahtevek na povrnitev plačila provizije nima odškodninske podlage, tožnica vrnitve provizije ni upravičena zahtevati od druge tožene stranke.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujnost ukrepa - obstoj milejšega ukrepa
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je nedvomno medicinska odločitev, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke, ki je pregledala razpoložljivo zdravstveno dokumentacijo in s pritožnikom opravila tudi pogovor. Izvedenka je pojasnila, da opustitev jemanja zdravil sproži burno psihotično simptomatiko in da po več zaporednih psihotičnih epizodah pri takšnih pacientih postanejo psihotične slike kronificirane, ko pri pacientu kljub zdravljenju ni več mogoče doseči remisije. Brez zdravljenja se bo bolezenska simptomatika stopnjevala, pri čemer bo resno ogroženo pritožnikovo zdravje in življenje. Druge milejše oblike pomoči ne pridejo v poštev, ker je zaradi bolezni popolnoma nekritičen do svojega zdravstvenega stanja. Zaradi psihotične simptomatike, ki je bolezensko pogojena, ne bi zmogel zadovoljivo sodelovati pri zdravljenju in se ne bi mogel držati potrebnih navodil, ki bi jih bil lahko deležen npr. v nadzorovani obravnavi.
preživninska obveznost - potrebe upravičenca do preživnine - zmožnosti zavezanca - preživninsko breme - preživnina v naravi - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Da bi sodišče lahko pravilno porazdelilo preživninsko obveznost, mora vrednostno oceniti celotne potrebe obeh deklic, ugotoviti, v kakšnem razmerju sta jih starša dolžna kriti, upoštevajoč njune zmožnosti, nato oceniti, koliko jih krijeta v naravi v okviru gospodinjstva ter preostalo razliko izravnati s plačilom denarnega zneska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054779
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine - ustni dogovor - obligacija prizadevanja - mandatno razmerje - izvedba dokaza - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - kršitev pravice do izjave v postopku
Ker je tožeča stranka zatrjevala obstoj ustnega dogovora med pravdnima strankama in za potrditev tega predlagala zaslišanje prič in strank, bi te sodišče prve stopnje moralo zaslišati. Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi predložene listinske dokumentacije in dejstvo, da je tožena stranka izrecno zanikala, da bi sklenila kakršenkoli ustni dogovor s tožečo stranko, še ne morejo biti utemeljen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in strank.