ZPP člen 14, 315, 354, 354/1, 354/2. OZ člen 130, 170, 171.
vmesna sodba - izdaja vmesne sodbe - vsebina vmesne sodbe - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu - odškodninski spor - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka - odločanje o višini tožbenega zahtevka - temelj zahtevka - višina zahtevka - ugotavljanje obstoja vzročne zveze pri presoji utemeljenosti temelja zahtevka - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Za pravilno odločitev v predmetni zadevi je pomembno razlikovanje dveh sklopov vzročnih zvez, in sicer (1) vzročna zveza med dejanjem in škodnim dogodkom ter (2) vzročna zveza med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode.
V vmesno sodbo ne sodi odločanje, katere oblike nepremoženjske škode so podane (telesne bolečine, duševne bolečine, strah). Z vmesno sodbo se ugotavlja samo, ali je škoda nastala. Vprašanje, katere oblike škode so podane, pa sodi v odločanje glede višine odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nezakonitost odpovedi - ocena delovne uspešnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - mobing - kriteriji za določitev presežnega delavca
Tožnici, ki je bila v prvem tromesečju 2020 odsotna z dela 14 delovnih dni zaradi izrabe letnega dopusta, se odsotnost zaradi letnega dopusta ni upoštevala pri oceni delovne uspešnosti, saj bi morala zaradi pavšalnega znižanja ciljev kljub odsotnosti doseči enake rezultate kot delavci, ki v tem obdobju niso izrabili letnega dopusta ali so ga izrabili le v deležu, kot se pavšalno upošteva (7/4 tedne). Takšna ocena ne odraža dejanske uspešnosti delavca.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - poziv na vložitev odgovora na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - laična vloga - nerazumljiva vloga - vsebinska pomanjkljivost - vrnitev vloge v popravo
V skladu z določilom 278. člena ZPP mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali toženka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Citirano določilo je potrebno razlagati tako, da ima toženec breme, da se izjavi o navedbah tožnika, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje: stranka se mora obrazloženo izjaviti o navedbah nasprotne stranke in mora ob tem načeloma ponuditi lastno verzijo poteka spornega dogodka.
Dejstvo, da se toženka ni opredelila do tožbenih navedb, ne pomeni nerazumljive vloge, pač pa predstavlja vsebinsko pomanjkljivost vloge, za katero vračanje v dopolnitev ni predpisano. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi skladno z določilom 108. člena ZPP o nepopolnih vlogah vlogo z dne 28. 10. 2021 vračalo toženki v popravo.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 67, 67/4, 112, 112/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
zagovornik - status odvetnika - pravica do obrambe z zagovornikom - pravica do zagovornika po lastni izbiri - pooblastilo
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje A. A. odreklo zastopanje obdolženca v kazenski zadevi. Četrti odstavek 67. člena ZKP namreč izrecno določa, da se za zagovornika sme vzeti samo odvetnik, njega pa lahko nadomesti odvetniški kandidat. Kot je razvidno iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, A. A. statusa odvetnika nima.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravica do izjave v postopku - vročanje vloge v odgovor - seznanitev s pisanjem - učinkovita obramba - procesno gradivo - ustavna procesna jamstva - opredelitev do strankinih navedb
Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posega v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. V ugovornem postopku, ki je kontradiktorni postopek, mora biti vsaki stranki tudi omogočeno, da se opredeli do navedb in dokazov nasprotne stranke ter sploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
Pri presoji komisionarjevega izpolnitvenega ravnanja je treba upoštevati, ali je pri sklepanju pogodb za račun komitenta in iskanju sopogodbenika ravnal z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi (v mejah njegovega naročila). Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključilo, da če tožena stranka blaga ni prodala, tožeče stranke pa ni obvestila o morebitnih težavah pri prodaji oziroma spremembah na blagu v skladu s 795. členom OZ, ni ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Prenesena izguba ne vpliva neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci, kot merilo za oceno likvidnosti pa v načelu ni primerna. Ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054779
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine - ustni dogovor - obligacija prizadevanja - mandatno razmerje - izvedba dokaza - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - kršitev pravice do izjave v postopku
Ker je tožeča stranka zatrjevala obstoj ustnega dogovora med pravdnima strankama in za potrditev tega predlagala zaslišanje prič in strank, bi te sodišče prve stopnje moralo zaslišati. Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi predložene listinske dokumentacije in dejstvo, da je tožena stranka izrecno zanikala, da bi sklenila kakršenkoli ustni dogovor s tožečo stranko, še ne morejo biti utemeljen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in strank.
delitev solastnine - ustanovitev stvarne služnosti - služnost poti - izvrševanje služnosti - dostop do javne ceste - povezava z javno cesto
Čeprav bi bila morda ureditev dostopa po parc. št. 755/2 za rešitev spornih razmerij med udeleženci smotrna, sodišče nima pravnih možnosti, da bi od nasprotnih udeležencev zahtevalo sklenitev služnostne pogodbe z občino.
Splošno sprejeto stališče sodne prakse je, da širša služnost vsebuje tudi izvrševanje, ki je po splošnih kriterijih manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Tako služnost vožnje z dvoosnimi vozili po določeni poti obsega tudi vsa upravičenja uporabe služnosti pešpoti in vožnje z enoosnimi vozili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00053835
ZPP člen 2, 180, 180/1, 184, 184/2. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 37, 37/1, 38, 38/1, 50, 50-1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 12, 12/1, 23, 23/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 4, 4/2.
Da sodišče tožeči stranki nekaj prisodi, morata biti izpolnjena dva pogoja - tožeča stranka mora biti do tega po materialnem pravu upravičena, izpolnjen pa mora biti tudi procesnopravni pogoj: tožeča stranka mora to zahtevati z ustreznim tožbenim zahtevkom. S slednjim tožeča stranka konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva, in s tem tudi opredeli meje sodnega preizkusa.
Dejstvo, da je bil delavec seznanjen s tem, da mora za posege v stroj uporabljati leseno palico, še ne pomeni, da je bil tudi ustrezno usposobljen za delo s strojem v ročnem režimu oz. da je bil ustrezno poučen o vseh nevarnostih, ki se lahko pojavijo pri poseganju v stroj v tem režimu, ter o ostalih ukrepih, ki jih mora sprejeti za varno delo. Tudi izvedenec je namreč pojasnil, da ni dovolj, da se delavcu zapove uporaba palice, s katero bo posegal do vrtečih delov, strokovno pa se ga za to ne usposobi, ter da uporaba lesene palice ne pomeni zadostnega varnostnega ukrepa.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - predložitev podatkov - davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka - pravno nasledstvo - samostojni podjetnik kot dolžnik - fizična oseba kot stečajni dolžnik
Institut odpusta obveznosti je namenjen le fizičnim osebam (tudi podjetnikom) in je strogo osebne narave, zato ne more biti predmet nikakršnega pravnega nasledstva. Fizična oseba lahko v življenju in v postopkih pred sodišči in upravnimi organi nastopa v različnih vlogah in svojstvih (kot potrošnik, podjetnik, direktor, lastnik ipd.). V nobenem primeru se njena identiteta zaradi tega ne spremeni, zato tudi naknadna sprememba ali prenehanje vlog, v katerih je ta oseba nastopala, nima nobenih učinkov na njene pravice in dolžnosti (iz prejšnje vloge). Določba 399. člena ZFPPIPP, ki določa ovire za odpust obveznosti, v ničemer ne razlikuje položaja stečajnega dolžnika ‒ potrošnika od stečaja stečajnega dolžnika ‒ podjetnika.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
ZPP člen 115, 115/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/4.. ZPIZ-1 člen 455, 455/3, 455/3-2.. ZPIZ člen 27, 254, 254/1, 254/2.
sorazmerni del starostne pokojnine - predlog za preložitev naroka - gostota zavarovalne dobe - zavarovalna doba - pokojninska doba
Le pod pogojem, da bi tožnik v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, ali pa da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992 kot doba prebita v Sloveniji, bi pridobil pravico do starostne pokojnine. Tožnik pa ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pa pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2.
osebni stečaj - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izselitev - izpraznitev stanovanja - solastnina na stanovanju ali stanovanjski hiši - uporabniki stanovanja
Sodna praksa je že v mnogih zadevah zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP v situaciji, ko gre za solastnino stanovanja, v katerem živi dolžnik, ne uporablja, zato izdaja sklepa o izpraznitvi nepremičnine ni mogoča. Le če gre za premoženje, na katerem ima stečajni dolžnik lastninsko pravico v celoti in spada v stečajno maso v celoti, veljajo posebna pravila o prodaji premoženja iz 395. člena ZFPPIPP, sicer pa ne.
preživninska obveznost - potrebe upravičenca do preživnine - zmožnosti zavezanca - preživninsko breme - preživnina v naravi - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Da bi sodišče lahko pravilno porazdelilo preživninsko obveznost, mora vrednostno oceniti celotne potrebe obeh deklic, ugotoviti, v kakšnem razmerju sta jih starša dolžna kriti, upoštevajoč njune zmožnosti, nato oceniti, koliko jih krijeta v naravi v okviru gospodinjstva ter preostalo razliko izravnati s plačilom denarnega zneska.
nasilje v družini - odločitev o stroških postopka - stroškovno breme - prosti preudarek
Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine ter v obrazložitvi navesti odločilna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje odločitev o porazdelitvi stroškovnega bremena.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-3.. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - dokazovanje z izvedencem
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v zvezi s psihiatričnim stanjem tožnika obstaja zgolj en psihiatrični izvid, ki ga je izvedenka citirala v izvedenskem mnenju in v katerem psihiater ne ugotavlja razlogov za zmanjšano delazmožnost. Ocena izvedenke, da je tožnik s psihiatrične strani zmožen za delo, torej temelji na ugotovitvi psihiatra in na konkretnem izvidu, v katerem niso ugotovljeni razlogi za zmanjšanje delazmožnosti. Drugih izvidov ali drugačnih ugotovitev specialistov pri psihiatričnem zdravljenju tožnika, pritožba ne navaja in se tudi med medicinsko dokumentacijo ne nahajajo.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da je podana kršitev do izjave, ker sodišče prve stopnje zgolj na podlagi tožnikove izpovedi, ne da bi bila popolna nezmožnost in takšno zdravstveno stanje izkazana v medicinski dokumentaciji, ni ugodilo tožbenemu zahtevku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - znižanje nagrade
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije vsem trem članom izvedenskega organa. Mogoče je pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je vsem trem članom izvedenskega organa priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v višini 102,00 EUR. Nesporno je sodišče pridobivanje zdravstvenega kartona tožnice naložilo izvedenskemu organu in ne posameznim članom izvedenskega organa. Pravilna je pritožbena trditev, da je bil zdravstveni karton pridobljen (najverjetneje) samo enkrat. Temu ustrezno bi morala biti priznana nagrada za zbiranje in proučevanje zdravstvene dokumentacije samo enkrat.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost delovnega sodišča - delovni spor - civilnopravno razmerje - prokura
Iz prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 izhaja, da je delovno sodišče primarno stvarno pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih, to je v sporih med delavcem in delodajalcem. Za delovni spor se šteje spor iz pogodbe, ki zagotavlja eni stranki zaposlitev pri drugi stranki. Niti iz trditvene podlage tožeče stranke niti iz predložene Pogodbe o prokuri ne izhaja, da bi tožeča stranka zagotavljala zaposlitev toženi stranki, saj je bila slednja ob podpisu pogodbe upokojena. Glede na navedeno predmetna zadeva ne sodi med primere iz prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot je zmotno ugotovilo prvostopenjsko sodišče.