višina preživnine - zmožnosti staršev - višina plače - čakanje na delo
Namen nadomestil za prevoz in prehrano je v tem, da se delavcu povrnejo oziroma krijejo stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela, torej s prihodom na delovno mesto in prehrano med delom. Gre za "namensko vezan" del dohodkov, zato ni primerno, da se upoštevajo pri presoji preživninske zmožnosti posameznega od staršev.
Sodišče prve stopnje je materine prejemke pravilno ugotavljalo na podlagi povprečja v daljšem (nekajmesečnem) obdobju. Nepravilno je pritožbeno navajanje, da bi moralo upoštevati le obračun plače za mesec februar, ker je v ostalih mesecih prejela nižjo plačo zaradi varstva otrok oziroma čakanja na delo. Te okoliščine, ki so dejansko izven njene sfere, materi ne morejo biti v breme.
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri stroškov postopka v zvezi z zahtevkom za odškodnino za nepremoženjsko škodo upoštevati, da so stroški urnine po prvem odstavku 6. člena Odvetniške tarife, stroški za porabljeni čas za čakanje na narok po drugem odstavku istega člena in stroški v zvezi z dvema ugovoroma zoper prepis zvočnega posnetka nastali v pretežni meri v zvezi z zahtevkom, s katerim je tožnik izpodbijal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil v povprečju tožnikov odškodninski zahtevek pred sodiščem prve stopnje v postopku obravnavan le slabih 9,4 % (glede na čas obravnavanja tega zahtevka, ki izhaja iz zapisov narokov za glavno obravnavo). Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je tožniku materialno pravno zmotno naložilo plačilo celotnih stroškov po prvem in drugem odstavku 6. člena Odvetniške tarife in 100 točk po tarifni št. 19/4 Odvetniške tarife.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/4. OZ-UPB1 člen 190, 198.
zamudna sodba - plačilo najemnine oz. uporabnine - neuporaba nepremičnine - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev - sklepčnost tožbe - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - nedovoljena pritožbena novota
To pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb. Tožnik s tožbo od toženke zahteva plačilo najemnine za 23 mesecev v višini 1.100,00 EUR za dve bivalni enoti v nepremičnini, ki jo je toženka uporabljala zase proti volji tožnika. Deloma pa jo je tudi sama oddajala v najem.