izdatek za drugega - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik nepremičnin - sprememba lastnika nepremičnine
Ne glede na to, da je odločba k plačilu zavezovala tožečo stranko, tožeči stranki, ki ni bila dejanska uporabnica nepremičnine, daje posebna ureditev po 197. členu OZ upravičenje, da od tožene stranke kot dejanske uporabnice nepremičnine in zavezanke za plačilo NUSZ po zakonu, zahteva povračilo tistega, kar je plačala, pa bi po zakonu morala plačati tožena stranka. Za ugoditev zahtevku po 197. členu OZ je torej odločilno le, da je plačnik plačal, kar je bil drugi dolžan že po zakonu.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - seznam neplačanih priznanih terjatev
Dolžnik ne more več uveljavljati ugovorov o nerealnem seznamu upnikov in njihovem podvajanju, torej o morebitnem neobstoju priznanih ali ugotovljenih terjatev, vsekakor pa se o tem niti sicer ne odloča v postopku prodaje premoženja.
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri stroškov postopka v zvezi z zahtevkom za odškodnino za nepremoženjsko škodo upoštevati, da so stroški urnine po prvem odstavku 6. člena Odvetniške tarife, stroški za porabljeni čas za čakanje na narok po drugem odstavku istega člena in stroški v zvezi z dvema ugovoroma zoper prepis zvočnega posnetka nastali v pretežni meri v zvezi z zahtevkom, s katerim je tožnik izpodbijal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil v povprečju tožnikov odškodninski zahtevek pred sodiščem prve stopnje v postopku obravnavan le slabih 9,4 % (glede na čas obravnavanja tega zahtevka, ki izhaja iz zapisov narokov za glavno obravnavo). Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je tožniku materialno pravno zmotno naložilo plačilo celotnih stroškov po prvem in drugem odstavku 6. člena Odvetniške tarife in 100 točk po tarifni št. 19/4 Odvetniške tarife.