postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - iskanje zaposlitve - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Dolžnica priznava, da upraviteljici ni redno poročala o svojih aktivnostih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, kar v pritožbi poskuša opravičiti z napačnim razumevanjem navodil. Bistvo poročanja ni v poročanju samem, za dolžnika pa v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, pri čemer je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Dolžnica svojega ravnanja – ko niti po tem, ko je bila s strani upraviteljice večkrat izrecno opozorjena na svoje dolžnosti, le-teh ni izpolnjevala – ne more opravičiti z zatrjevanji, da ni imela o čem poročati, oziroma, da je navodila razumela napačno.
Prošnji obsojenca za obročno odplačilo krivdnih stroškov ni mogoče ugoditi, saj je v določbi šestega odstavka 95. člena ZKP izrecno predpisano, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka tega člena ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP, torej v primerih odmere krivdnih stroškov.
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri stroškov postopka v zvezi z zahtevkom za odškodnino za nepremoženjsko škodo upoštevati, da so stroški urnine po prvem odstavku 6. člena Odvetniške tarife, stroški za porabljeni čas za čakanje na narok po drugem odstavku istega člena in stroški v zvezi z dvema ugovoroma zoper prepis zvočnega posnetka nastali v pretežni meri v zvezi z zahtevkom, s katerim je tožnik izpodbijal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil v povprečju tožnikov odškodninski zahtevek pred sodiščem prve stopnje v postopku obravnavan le slabih 9,4 % (glede na čas obravnavanja tega zahtevka, ki izhaja iz zapisov narokov za glavno obravnavo). Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je tožniku materialno pravno zmotno naložilo plačilo celotnih stroškov po prvem in drugem odstavku 6. člena Odvetniške tarife in 100 točk po tarifni št. 19/4 Odvetniške tarife.