ZPP člen 4, 270, 286b, 299, 300, 300/3, 302, 302/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/1.. ZDR-1 člen 17, 17/2, 52, 81, 81/2.. OZ člen 49, 94.
sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sklep procesnega vodstva
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je izpodbijani sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ničen, ker ni bil vročen v pregled tožniku tri dni pred njegovo sklenitvijo. V zvezi s tem se tožnik zmotno sklicuje na določilo drugega odstavka 17. člena ZDR-1, skladno s katerim mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi; in določilo 52. člena ZDR-1, ki določa obliko spremembe pogodbe in skladno s katerim se določbe 17. člena tega zakona uporabljajo tudi v primeru spremembe pogodbe o zaposlitvi ali sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Uporaba navedenih določil ZDR-1 ni predpisana za primer sklenitve sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054240
ZPP člen 212, 309a.
obstoj obligacijskega razmerja - prevalitev procesnega dokaznega bremena - ugovor neizpolnjene pogodbe - nekonkretiziran ugovor - račun - verodostojna listina - račun kot dokazna listina - zavrnitev računa - postopek mirnega reševanja sporov - nedovoljen dokaz - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo proste presoje dokazov - nepotrebni dokazi - listine kot dokaz - pomanjkljiva trditvena podlaga - konkretizacija dokaznih predlogov
Na podlagi opisanih listin je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka obstoj obligacijskega razmerja izkazala, zato je bilo dokazno breme za morebitni nasprotni dokaz za zatrjevano neizpolnitev pravilno prevaljeno na toženo stranko, ki pa mu ta ni zadostila. Njeno nasprotovanje tožbenemu zahtevku je namreč predstavljal zgolj nekonkretiziran ugovor neizpolnitve Pogodbe, pri tem pa tožena stranka ni niti zatrjevala ne dokazovala, da bi tožečo stranko pozvala k pravilni izpolnitvi ali prekinitvi Pogodbe, podala reklamacijo oziroma naredila karkoli drugega, kar bi lahko predstavljalo grajo neizpolnitve Pogodbe s strani tožene stranke in vse to ne v času trajanja Pogodbe (od 1. 1. 2018 do 31. 7. 2018) ne kadarkoli kasneje.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 400, 400/5, 400/8, 401, 401/1, 401/1-2, 403. DZ člen 110.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - preizkusno obdobje - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti - kreditna pogodba - pravica do vrnitve danega - iskanje zaposlitve - zaslišanje
Zakonske domneve iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP o zlorabi pravice do odpusta obveznosti so izpodbojne. To pomeni, da veljajo, če se ne dokaže drugače.
Pritožnica se sklicuje na dolžnikovo pravico do vrnitve daril, ki naj bi jo neutemeljeno opustil. Zmotno je njeno stališče, da bi dolžnik zato, da ovrže domnevo, da je zlorabil pravico do odpusta obveznosti, moral pojasniti, zakaj je sploh prevzel obveznost, da partnerki plača kirurški poseg in zakaj po prenehanju zveze z njo od nje ni zahteval povrnitve celotnega plačanega zneska. Za odločitev v zadevi je bilo bistveno, ali je dolžnik pred sodiščem prve stopnje dokazal, da z najemom kredita, ki ga je porabil, ni pa ga banki v celoti vrnil, ni ravnal nepošteno in nevestno. Na to vprašanje pa je sodišče prve stopnje odgovorilo s prepričljivimi razlogi o bolezni kot okoliščini, ki je vplivala na nemožnost vrnitve kredita, česar pritožnica po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti.
S tem, ko upnica okoliščin o nenadnem nastopu bolezni konec leta 2019 in bolniškem staležu dolžnika v naslednjem letu vse do poteka pogodbe o zaposlitvi ni uspela izpodbiti, se izkaže, da tudi ni pomembno, če mu je denar posodil še kdo od prijateljev, posebej ne glede na dejstvo, da upnica ni niti trdila, za kakšno vsoto denarja naj bi šlo, kaj takega pa tudi ne izhaja iz podatkov spisa (nihče od navedenih prijateljev svoje terjatve v postopku osebnega stečaja ni prijavil), kot je to v razlogih sklepa ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Glede na navedeno se izkaže, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo upničin predlog, da naj zasliši predlagane priče o tem, da dolžnik ni imel namena, da ji denar vrne, kar naj bi počel tudi pri ostalih svojih prijateljih. Upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi imelo sodišče prve stopnje, če bi priče zaslišalo, podlago za sklepanje, da je dolžnik zlorabil inštitut odpusta obveznosti. Nihče od upnikov ni vložil pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dolžniku določilo preizkusno obdobje krajše od dveh let, ker ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih je prejemal v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti. Upnica je ugovor, da je šestmesečno obdobje prekratko, utemeljevala na trditvah, da je sodišče prve stopnje določilo dolžniku preizkusno obdobje v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in da je dolžnik zmožen za delo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru, da je preizkusno obdobje prekratko, ugodilo. Daljšega preizkusnega obdobja od dveletnega, upnica s pritožbo ne more doseči. Ker ni podala v ugovoru nobenih trditev o tem, da je dolžnik na primer po začetku postopka odpusta obveznosti prejel premoženje večje vrednosti, ali da je začel pridobivati več kot neznatne prejemke, kar vse bi lahko vplivalo na spremembo pravne podlage za podaljšanje preizkusnega obdobja do petih let v skladu z določbo petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.