ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1. ZIZ člen 11, 11/1, 270, 270/1, 270/3. OZ člen 106, 433.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prenos poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - deklaratorni vpis v sodni register - izvršljivost začasne odredbe - prenos dejavnosti - solidarna odgovornost - načelo hitrosti postopka - verjetno izkazana terjatev - pogodbena odškodninska odgovornost
Prenos poslovnega deleža od odsvojitelja na pridobitelja je izvršen z izvedbo razpolagalnega pravnega posla, tj. s pogodbo o prenosu poslovnega deleža, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, po določbi tretjega odstavka 481. člena ZGD.
Vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register ni predpostavka za začetek učinkovanja tega prenosa in torej vpis tega prenosa v sodni register nima oblikovalnih učinkov.
482. člen ZGD-1 ureja položaj odsvojitelja in pridobitelja poslovnega deleža v razmerju do družbe. Ureja torej (le) notranja (to je korporacijska) razmerja med družbo in njenimi družbeniki.
motenje posesti - zavrženje tožbe - vznemirjanje lastninske pravice - prepovedane emisije - meteorne vode - sanacijski ukrepi - vzpostavitev prejšnjega stanja - vremenske razmere - plazenje tal - vzročna zveza - višja sila - izbira med alternativnimi obveznostmi - nedovoljena pritožbena novota
S tem, ko je toženka izoblikovala cestišče in kamnito zložbo tako, da se meteorna voda steka oziroma zadržuje na tožničini nepremičnini, je aktivno ravnala in pri tem vznemirjala tožničino lastninsko pravico.
Narava zatrjevanih emisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, zato je treba toženki dopustiti možnosti izbire ustreznih ukrepov.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 400, 400/5, 400/8, 401, 401/1, 401/1-2, 403. DZ člen 110.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - preizkusno obdobje - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti - kreditna pogodba - pravica do vrnitve danega - iskanje zaposlitve - zaslišanje
Zakonske domneve iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP o zlorabi pravice do odpusta obveznosti so izpodbojne. To pomeni, da veljajo, če se ne dokaže drugače.
Pritožnica se sklicuje na dolžnikovo pravico do vrnitve daril, ki naj bi jo neutemeljeno opustil. Zmotno je njeno stališče, da bi dolžnik zato, da ovrže domnevo, da je zlorabil pravico do odpusta obveznosti, moral pojasniti, zakaj je sploh prevzel obveznost, da partnerki plača kirurški poseg in zakaj po prenehanju zveze z njo od nje ni zahteval povrnitve celotnega plačanega zneska. Za odločitev v zadevi je bilo bistveno, ali je dolžnik pred sodiščem prve stopnje dokazal, da z najemom kredita, ki ga je porabil, ni pa ga banki v celoti vrnil, ni ravnal nepošteno in nevestno. Na to vprašanje pa je sodišče prve stopnje odgovorilo s prepričljivimi razlogi o bolezni kot okoliščini, ki je vplivala na nemožnost vrnitve kredita, česar pritožnica po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti.
S tem, ko upnica okoliščin o nenadnem nastopu bolezni konec leta 2019 in bolniškem staležu dolžnika v naslednjem letu vse do poteka pogodbe o zaposlitvi ni uspela izpodbiti, se izkaže, da tudi ni pomembno, če mu je denar posodil še kdo od prijateljev, posebej ne glede na dejstvo, da upnica ni niti trdila, za kakšno vsoto denarja naj bi šlo, kaj takega pa tudi ne izhaja iz podatkov spisa (nihče od navedenih prijateljev svoje terjatve v postopku osebnega stečaja ni prijavil), kot je to v razlogih sklepa ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Glede na navedeno se izkaže, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo upničin predlog, da naj zasliši predlagane priče o tem, da dolžnik ni imel namena, da ji denar vrne, kar naj bi počel tudi pri ostalih svojih prijateljih. Upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi imelo sodišče prve stopnje, če bi priče zaslišalo, podlago za sklepanje, da je dolžnik zlorabil inštitut odpusta obveznosti. Nihče od upnikov ni vložil pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dolžniku določilo preizkusno obdobje krajše od dveh let, ker ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih je prejemal v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti. Upnica je ugovor, da je šestmesečno obdobje prekratko, utemeljevala na trditvah, da je sodišče prve stopnje določilo dolžniku preizkusno obdobje v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in da je dolžnik zmožen za delo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru, da je preizkusno obdobje prekratko, ugodilo. Daljšega preizkusnega obdobja od dveletnega, upnica s pritožbo ne more doseči. Ker ni podala v ugovoru nobenih trditev o tem, da je dolžnik na primer po začetku postopka odpusta obveznosti prejel premoženje večje vrednosti, ali da je začel pridobivati več kot neznatne prejemke, kar vse bi lahko vplivalo na spremembo pravne podlage za podaljšanje preizkusnega obdobja do petih let v skladu z določbo petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.