plačilni nalog za plačilo sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - predložitev dokazila o plačani taksi - domneva umika pritožbe
Pritožnik je bil s plačilnim nalogom opozorjen, da mora takso plačati pravočasno, to je v roku, določenem v plačilnem nalogu (in ne v pozivu za predložitev dokazila). Ta rok se je iztekel dne 8. 3. 2021. Prepozno plačana taksa se obravnava enako, kot da ni plačana. Poziv z dne 18. 3. 2021 ni poziv k plačilu takse, pač pa je sodišče stranko pozvalo le k predložitvi dokazila o pravočasnem plačilu takse za pritožbo.
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 101, 101-2, 102.
osebni stečaj - sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - odškodnina za poškodbo pri delu - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo 101. člena ZIZ, da so iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Te pridobijo osebe na podlagi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije ob hkratnem izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev.
Pravilno pa pritožnik navaja, da za navedeni prejemek odškodnine velja omejitev, ki je navedena v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Tretji odstavek omenjenega člena namreč navaja, da se za omejitev zneskov prejemkov, ki spadajo v stečajno maso postopka osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ (novela ZFPPIPP-G, ki se uporablja od 26. 4. 2016 dalje). V kolikor dolžniku med stečajnim postopkom od izterjave izkazanih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovih denarnih računih ni ostal znesek po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP, kot je določen v 102. členu ZIZ, je dolžnik upravičen do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska odškodnine.
izdatek za drugega - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik nepremičnin - sprememba lastnika nepremičnine
Ne glede na to, da je odločba k plačilu zavezovala tožečo stranko, tožeči stranki, ki ni bila dejanska uporabnica nepremičnine, daje posebna ureditev po 197. členu OZ upravičenje, da od tožene stranke kot dejanske uporabnice nepremičnine in zavezanke za plačilo NUSZ po zakonu, zahteva povračilo tistega, kar je plačala, pa bi po zakonu morala plačati tožena stranka. Za ugoditev zahtevku po 197. členu OZ je torej odločilno le, da je plačnik plačal, kar je bil drugi dolžan že po zakonu.
DZ člen 67, 74, 74/1, 77, 77/1. SPZ člen 48. ZTLR člen 24, 25, 26. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev - prelivanje premoženjskih kategorij - darila sorodnikov - vlaganja v nepremičnino tretjega - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek - sprememba identitete nepremičnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Če so bila vlaganja tolikšna, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, sta lahko zakonca z vlaganji pridobila tudi lastninsko pravico (posledica je stvarnopravni zahtevek), kar je odvisno od tega, ali je do vlaganj prišlo v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) ali Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), saj je režim pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu po SPZ drugačen, kot je bil po ZTLR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053027
KZ-1 člen 170, 170/1, 172, 172/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe - kaznivo dejanje posilstva - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek nasprotuje sam sebi - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih
Kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe po 172. členu KZ-1 (kot je torej dejanje pravno kvalificiralo sodišče prve stopnje) je podano v primerih, če oškodovanec sploh ni sposoben zoper spolno zlorabo razviti ustrezne volje do odpora in da mora iti pri tem za popolno nemoč, vključno s popolno odsotnostjo upora - pri čemer omejen upor za takšno pravno kvalifikacijo ne zadošča.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - seznam neplačanih priznanih terjatev
Dolžnik ne more več uveljavljati ugovorov o nerealnem seznamu upnikov in njihovem podvajanju, torej o morebitnem neobstoju priznanih ali ugotovljenih terjatev, vsekakor pa se o tem niti sicer ne odloča v postopku prodaje premoženja.
V skladu z določbami DZ je predpostavka za izpodbijanje priznanega očetovstva obstoj dvoma tistega, ki velja za otrokovega očeta, da je otrok njegov, postopek pa se vodi kot nepravdni postopek. V skladu s slovenskim in mednarodnim pravnim redom je otrokova korist primarno in glavno vodilo v vseh postopkih, ki ga zadevajo. S tem pa ureditev iz 128. člena DZ, ki določa enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva po mnenju sodišča druge stopnje ni v nasprotju z 34. in 35. členom USR, kot to zatrjuje pritožba.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00054932
ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1.. ZDR-1 člen 45.. ZVZD-1 člen 5.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 6.. OZ člen 131, 131/1, 179.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - zamudna sodba - vročitev tožbe - javna listina - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar pa je to mogoče le z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za neverodostojnost listine, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema pošiljke. Dokazno breme je na tistem, ki oporeka verodostojnosti javne listine. Toženka pa za svoje (tudi sicer posplošene) trditve, da ji tožba ni bila vročena, ni predložila oziroma predlagala prav nobenega dokaza.
Ko je v zadevi, ki še ni pravnomočno zaključena, utemeljen sum sicer formalno dognan s pravnomočnostjo obtožnice, je to dejstvo lahko podalga za sklepanje na ponovitveno nevarnost.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - iskanje zaposlitve - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Dolžnica priznava, da upraviteljici ni redno poročala o svojih aktivnostih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, kar v pritožbi poskuša opravičiti z napačnim razumevanjem navodil. Bistvo poročanja ni v poročanju samem, za dolžnika pa v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, pri čemer je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Dolžnica svojega ravnanja – ko niti po tem, ko je bila s strani upraviteljice večkrat izrecno opozorjena na svoje dolžnosti, le-teh ni izpolnjevala – ne more opravičiti z zatrjevanji, da ni imela o čem poročati, oziroma, da je navodila razumela napačno.
ZFPPIPP člen 400, 400/5, 407, 407/2-1, 407/4, 407/5-1. KZ-1 člen 211, 211/1.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - preizkusno obdobje - preizkus po uradni dolžnosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje goljufije - izbris obsodbe iz kazenske evidence - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v času do poteka preizkusnega obdobja, ki je bilo določeno v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, pravnomočna obsodba dolžnici za kaznivo dejanje proti premoženju iz kazenske evidence še ni bila izbrisana, ob tem da ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti sploh še ni bila vpisana. Zato je ob sicer uspešno prestanem preizkusnem obdobju iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, pravilno zavrnilo predlog za odpust obveznosti v skladu s 1. točko drugega odstavka 407. člena ZFPPIPP.
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri stroškov postopka v zvezi z zahtevkom za odškodnino za nepremoženjsko škodo upoštevati, da so stroški urnine po prvem odstavku 6. člena Odvetniške tarife, stroški za porabljeni čas za čakanje na narok po drugem odstavku istega člena in stroški v zvezi z dvema ugovoroma zoper prepis zvočnega posnetka nastali v pretežni meri v zvezi z zahtevkom, s katerim je tožnik izpodbijal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil v povprečju tožnikov odškodninski zahtevek pred sodiščem prve stopnje v postopku obravnavan le slabih 9,4 % (glede na čas obravnavanja tega zahtevka, ki izhaja iz zapisov narokov za glavno obravnavo). Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je tožniku materialno pravno zmotno naložilo plačilo celotnih stroškov po prvem in drugem odstavku 6. člena Odvetniške tarife in 100 točk po tarifni št. 19/4 Odvetniške tarife.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054240
ZPP člen 212, 309a.
obstoj obligacijskega razmerja - prevalitev procesnega dokaznega bremena - ugovor neizpolnjene pogodbe - nekonkretiziran ugovor - račun - verodostojna listina - račun kot dokazna listina - zavrnitev računa - postopek mirnega reševanja sporov - nedovoljen dokaz - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo proste presoje dokazov - nepotrebni dokazi - listine kot dokaz - pomanjkljiva trditvena podlaga - konkretizacija dokaznih predlogov
Na podlagi opisanih listin je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka obstoj obligacijskega razmerja izkazala, zato je bilo dokazno breme za morebitni nasprotni dokaz za zatrjevano neizpolnitev pravilno prevaljeno na toženo stranko, ki pa mu ta ni zadostila. Njeno nasprotovanje tožbenemu zahtevku je namreč predstavljal zgolj nekonkretiziran ugovor neizpolnitve Pogodbe, pri tem pa tožena stranka ni niti zatrjevala ne dokazovala, da bi tožečo stranko pozvala k pravilni izpolnitvi ali prekinitvi Pogodbe, podala reklamacijo oziroma naredila karkoli drugega, kar bi lahko predstavljalo grajo neizpolnitve Pogodbe s strani tožene stranke in vse to ne v času trajanja Pogodbe (od 1. 1. 2018 do 31. 7. 2018) ne kadarkoli kasneje.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 400, 400/5, 400/8, 401, 401/1, 401/1-2, 403. DZ člen 110.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - preizkusno obdobje - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti - kreditna pogodba - pravica do vrnitve danega - iskanje zaposlitve - zaslišanje
Zakonske domneve iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP o zlorabi pravice do odpusta obveznosti so izpodbojne. To pomeni, da veljajo, če se ne dokaže drugače.
Pritožnica se sklicuje na dolžnikovo pravico do vrnitve daril, ki naj bi jo neutemeljeno opustil. Zmotno je njeno stališče, da bi dolžnik zato, da ovrže domnevo, da je zlorabil pravico do odpusta obveznosti, moral pojasniti, zakaj je sploh prevzel obveznost, da partnerki plača kirurški poseg in zakaj po prenehanju zveze z njo od nje ni zahteval povrnitve celotnega plačanega zneska. Za odločitev v zadevi je bilo bistveno, ali je dolžnik pred sodiščem prve stopnje dokazal, da z najemom kredita, ki ga je porabil, ni pa ga banki v celoti vrnil, ni ravnal nepošteno in nevestno. Na to vprašanje pa je sodišče prve stopnje odgovorilo s prepričljivimi razlogi o bolezni kot okoliščini, ki je vplivala na nemožnost vrnitve kredita, česar pritožnica po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti.
S tem, ko upnica okoliščin o nenadnem nastopu bolezni konec leta 2019 in bolniškem staležu dolžnika v naslednjem letu vse do poteka pogodbe o zaposlitvi ni uspela izpodbiti, se izkaže, da tudi ni pomembno, če mu je denar posodil še kdo od prijateljev, posebej ne glede na dejstvo, da upnica ni niti trdila, za kakšno vsoto denarja naj bi šlo, kaj takega pa tudi ne izhaja iz podatkov spisa (nihče od navedenih prijateljev svoje terjatve v postopku osebnega stečaja ni prijavil), kot je to v razlogih sklepa ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Glede na navedeno se izkaže, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo upničin predlog, da naj zasliši predlagane priče o tem, da dolžnik ni imel namena, da ji denar vrne, kar naj bi počel tudi pri ostalih svojih prijateljih. Upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi imelo sodišče prve stopnje, če bi priče zaslišalo, podlago za sklepanje, da je dolžnik zlorabil inštitut odpusta obveznosti. Nihče od upnikov ni vložil pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dolžniku določilo preizkusno obdobje krajše od dveh let, ker ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih je prejemal v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti. Upnica je ugovor, da je šestmesečno obdobje prekratko, utemeljevala na trditvah, da je sodišče prve stopnje določilo dolžniku preizkusno obdobje v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in da je dolžnik zmožen za delo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru, da je preizkusno obdobje prekratko, ugodilo. Daljšega preizkusnega obdobja od dveletnega, upnica s pritožbo ne more doseči. Ker ni podala v ugovoru nobenih trditev o tem, da je dolžnik na primer po začetku postopka odpusta obveznosti prejel premoženje večje vrednosti, ali da je začel pridobivati več kot neznatne prejemke, kar vse bi lahko vplivalo na spremembo pravne podlage za podaljšanje preizkusnega obdobja do petih let v skladu z določbo petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
višina preživnine - zmožnosti staršev - višina plače - čakanje na delo
Namen nadomestil za prevoz in prehrano je v tem, da se delavcu povrnejo oziroma krijejo stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela, torej s prihodom na delovno mesto in prehrano med delom. Gre za "namensko vezan" del dohodkov, zato ni primerno, da se upoštevajo pri presoji preživninske zmožnosti posameznega od staršev.
Sodišče prve stopnje je materine prejemke pravilno ugotavljalo na podlagi povprečja v daljšem (nekajmesečnem) obdobju. Nepravilno je pritožbeno navajanje, da bi moralo upoštevati le obračun plače za mesec februar, ker je v ostalih mesecih prejela nižjo plačo zaradi varstva otrok oziroma čakanja na delo. Te okoliščine, ki so dejansko izven njene sfere, materi ne morejo biti v breme.
motenje posesti - zavrženje tožbe - vznemirjanje lastninske pravice - prepovedane emisije - meteorne vode - sanacijski ukrepi - vzpostavitev prejšnjega stanja - vremenske razmere - plazenje tal - vzročna zveza - višja sila - izbira med alternativnimi obveznostmi - nedovoljena pritožbena novota
S tem, ko je toženka izoblikovala cestišče in kamnito zložbo tako, da se meteorna voda steka oziroma zadržuje na tožničini nepremičnini, je aktivno ravnala in pri tem vznemirjala tožničino lastninsko pravico.
Narava zatrjevanih emisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, zato je treba toženki dopustiti možnosti izbire ustreznih ukrepov.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/4. OZ-UPB1 člen 190, 198.
zamudna sodba - plačilo najemnine oz. uporabnine - neuporaba nepremičnine - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev - sklepčnost tožbe - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - nedovoljena pritožbena novota
To pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb. Tožnik s tožbo od toženke zahteva plačilo najemnine za 23 mesecev v višini 1.100,00 EUR za dve bivalni enoti v nepremičnini, ki jo je toženka uporabljala zase proti volji tožnika. Deloma pa jo je tudi sama oddajala v najem.
ZIZ člen 107, 129. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/5, 383.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - pogoji za ustavitev postopka - izvršba na plačo dolžnika - pridobitev zastavne pravice - zarubljena denarna sredstva
Če je v izvršilnem postopku dovoljena izvršba glede več sredstev izvršbe ali glede več predmetov izvršbe, se pravne posledice začetka stečajnega postopka presojajo ločeno za vsako sredstvo izvršbe in za vsak predmet izvršbe.
Prošnji obsojenca za obročno odplačilo krivdnih stroškov ni mogoče ugoditi, saj je v določbi šestega odstavka 95. člena ZKP izrecno predpisano, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka tega člena ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP, torej v primerih odmere krivdnih stroškov.
ZPP člen 4, 270, 286b, 299, 300, 300/3, 302, 302/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/1.. ZDR-1 člen 17, 17/2, 52, 81, 81/2.. OZ člen 49, 94.
sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sklep procesnega vodstva
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je izpodbijani sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ničen, ker ni bil vročen v pregled tožniku tri dni pred njegovo sklenitvijo. V zvezi s tem se tožnik zmotno sklicuje na določilo drugega odstavka 17. člena ZDR-1, skladno s katerim mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi; in določilo 52. člena ZDR-1, ki določa obliko spremembe pogodbe in skladno s katerim se določbe 17. člena tega zakona uporabljajo tudi v primeru spremembe pogodbe o zaposlitvi ali sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Uporaba navedenih določil ZDR-1 ni predpisana za primer sklenitve sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.