DZ člen 83. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 32, 32/1, 44, 44/3.
sklep o stvarni nepristojnosti - določitev vrednosti spornega predmeta - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - stvarna pristojnost - nedenarni tožbeni zahtevek - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - korekturna dolžnost sodišča
Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, mora primarno tožnik oceniti vrednost spora, tako da ovrednoti svoj pravni interes za uspeh v pravdi. Če je njegova navedba vrednosti očitno previsoka ali prenizka in se odpira vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča, kot v obravnavanem primeru, pa ima sodišče korekturno dolžnost: na hiter in primeren način se mora prepričati o pravilnosti navedene vrednosti spora in o tem takoj tudi po uradni dolžnosti odločiti s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP).
ZPIZ-2G člen 121, 121/1, 121/2.. ZPIZ-2 člen 82, 82/1, 86, 86/2, 86/3, 86/3-1, 86/6, 396.. ZPIZ-1 člen 397.
pravica do nadomestila za invalidnost - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do dela s krajšim delovnim časom - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu - poslabšanje zdravstvenega stanja
ZPIZ-2G v določbi 121. člena niti v katerikoli drugi določbi ne določa, v katerih primerih se šteje, da gre za enakovrstno pravico, prav tako pa ZPIZ-2G ne določa nobenih kriterijev upoštevnih pri ugotavljanju, ali gre za enakovrstno pravico. Gre torej za pravno nedoločen in neopredeljen pojem, ki ga je potrebno zapolniti in določiti za vsak primer posebej ob upoštevanju vseh okoliščin primera ter ga razlagati ustavno pravno skladno v okviru celotne določbe 121. člena ZPIZ‑2G.
Po stališču pritožbenega sodišča pravica do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom vsebinsko za tožnico ne predstavlja nove pravice, ampak obstoječo, že pridobljeno pravico do dela na drugem delovnem mestu, torej na delu z omejitvami, le dopolnjuje glede na ugotovljeno poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti. V takem primeru je zato edini pravilen zaključek, da gre za enakovrstno pravico ob upoštevanju, da ima tožnica priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu ter na tem delu še pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - seznam neplačanih priznanih terjatev
Dolžnik ne more več uveljavljati ugovorov o nerealnem seznamu upnikov in njihovem podvajanju, torej o morebitnem neobstoju priznanih ali ugotovljenih terjatev, vsekakor pa se o tem niti sicer ne odloča v postopku prodaje premoženja.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/4. OZ-UPB1 člen 190, 198.
zamudna sodba - plačilo najemnine oz. uporabnine - neuporaba nepremičnine - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev - sklepčnost tožbe - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - nedovoljena pritožbena novota
To pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb. Tožnik s tožbo od toženke zahteva plačilo najemnine za 23 mesecev v višini 1.100,00 EUR za dve bivalni enoti v nepremičnini, ki jo je toženka uporabljala zase proti volji tožnika. Deloma pa jo je tudi sama oddajala v najem.
Prošnji obsojenca za obročno odplačilo krivdnih stroškov ni mogoče ugoditi, saj je v določbi šestega odstavka 95. člena ZKP izrecno predpisano, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka tega člena ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP, torej v primerih odmere krivdnih stroškov.
V skladu z določbami DZ je predpostavka za izpodbijanje priznanega očetovstva obstoj dvoma tistega, ki velja za otrokovega očeta, da je otrok njegov, postopek pa se vodi kot nepravdni postopek. V skladu s slovenskim in mednarodnim pravnim redom je otrokova korist primarno in glavno vodilo v vseh postopkih, ki ga zadevajo. S tem pa ureditev iz 128. člena DZ, ki določa enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva po mnenju sodišča druge stopnje ni v nasprotju z 34. in 35. členom USR, kot to zatrjuje pritožba.
izdatek za drugega - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik nepremičnin - sprememba lastnika nepremičnine
Ne glede na to, da je odločba k plačilu zavezovala tožečo stranko, tožeči stranki, ki ni bila dejanska uporabnica nepremičnine, daje posebna ureditev po 197. členu OZ upravičenje, da od tožene stranke kot dejanske uporabnice nepremičnine in zavezanke za plačilo NUSZ po zakonu, zahteva povračilo tistega, kar je plačala, pa bi po zakonu morala plačati tožena stranka. Za ugoditev zahtevku po 197. členu OZ je torej odločilno le, da je plačnik plačal, kar je bil drugi dolžan že po zakonu.
ZIZ člen 107, 129. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/5, 383.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - pogoji za ustavitev postopka - izvršba na plačo dolžnika - pridobitev zastavne pravice - zarubljena denarna sredstva
Če je v izvršilnem postopku dovoljena izvršba glede več sredstev izvršbe ali glede več predmetov izvršbe, se pravne posledice začetka stečajnega postopka presojajo ločeno za vsako sredstvo izvršbe in za vsak predmet izvršbe.
Ko je v zadevi, ki še ni pravnomočno zaključena, utemeljen sum sicer formalno dognan s pravnomočnostjo obtožnice, je to dejstvo lahko podalga za sklepanje na ponovitveno nevarnost.
skrajšani kazenski postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - branje zapisnikov o zaslišanju prič - soglasje strank
Obdolženec je imel vso možnost seznaniti se z obremenilnimi dokazi, sicer pa obdolženec, ki v kazenskem postopku ne uporabi pravic, ki mu jih daje zakon, iz te opustitve ne more imeti koristi. Slednji zaključek pa velja tudi za pritožbeno trditev, da naj bi bile podane kršitve pravice do obrambe in poštenega sojenja, ker obdolženec ni dal soglasja za branje zapisnikov o izpovedbah prič B. B. in C. C.(tudi ta dva sta bila zaslišana tekom preiskave 2. 7. 2020) na glavni obravnavi, opravljeni v njegovi nenavzočnosti 9. 9. 2021. Obdolženec se je namreč s tem, ko ob podanih pogojih za sojenje v nenavzočnosti, ni pristopil na glavno obravnavo, odpovedal pravici iz druge alineje 29. člena Ustave, ki mu zagotavlja pravico do sojenja v navzočnosti.
višina preživnine - zmožnosti staršev - višina plače - čakanje na delo
Namen nadomestil za prevoz in prehrano je v tem, da se delavcu povrnejo oziroma krijejo stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela, torej s prihodom na delovno mesto in prehrano med delom. Gre za "namensko vezan" del dohodkov, zato ni primerno, da se upoštevajo pri presoji preživninske zmožnosti posameznega od staršev.
Sodišče prve stopnje je materine prejemke pravilno ugotavljalo na podlagi povprečja v daljšem (nekajmesečnem) obdobju. Nepravilno je pritožbeno navajanje, da bi moralo upoštevati le obračun plače za mesec februar, ker je v ostalih mesecih prejela nižjo plačo zaradi varstva otrok oziroma čakanja na delo. Te okoliščine, ki so dejansko izven njene sfere, materi ne morejo biti v breme.
Pritožbeno sodišče meni, da je tožnik v skladu z načelom popolne odškodnine iz 169. člena Obligacijskega zakonika upravičen tudi do povrnitve stroškov za izdelavo skednja, vendar ne takega, kot je bil zgrajen, pač pa skednja v dimenzijah in z lastnostmi, kot je bil pogoreli skedenj (na kamnitih temeljih postavljena lesena konstrukcija). Ker navedeno še ni bilo ugotovljeno, naj izvedenec poda mnenje o višini stroškov, ki bi nastali s postavitvijo takega skednja, in sicer brez stroškov materiala.
ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1. ZIZ člen 11, 11/1, 270, 270/1, 270/3. OZ člen 106, 433.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prenos poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - deklaratorni vpis v sodni register - izvršljivost začasne odredbe - prenos dejavnosti - solidarna odgovornost - načelo hitrosti postopka - verjetno izkazana terjatev - pogodbena odškodninska odgovornost
Prenos poslovnega deleža od odsvojitelja na pridobitelja je izvršen z izvedbo razpolagalnega pravnega posla, tj. s pogodbo o prenosu poslovnega deleža, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, po določbi tretjega odstavka 481. člena ZGD.
Vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register ni predpostavka za začetek učinkovanja tega prenosa in torej vpis tega prenosa v sodni register nima oblikovalnih učinkov.
482. člen ZGD-1 ureja položaj odsvojitelja in pridobitelja poslovnega deleža v razmerju do družbe. Ureja torej (le) notranja (to je korporacijska) razmerja med družbo in njenimi družbeniki.
ZFPPIPP člen 400, 400/5, 407, 407/2-1, 407/4, 407/5-1. KZ-1 člen 211, 211/1.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - preizkusno obdobje - preizkus po uradni dolžnosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje goljufije - izbris obsodbe iz kazenske evidence - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v času do poteka preizkusnega obdobja, ki je bilo določeno v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, pravnomočna obsodba dolžnici za kaznivo dejanje proti premoženju iz kazenske evidence še ni bila izbrisana, ob tem da ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti sploh še ni bila vpisana. Zato je ob sicer uspešno prestanem preizkusnem obdobju iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, pravilno zavrnilo predlog za odpust obveznosti v skladu s 1. točko drugega odstavka 407. člena ZFPPIPP.
DZ člen 67, 74, 74/1, 77, 77/1. SPZ člen 48. ZTLR člen 24, 25, 26. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev - prelivanje premoženjskih kategorij - darila sorodnikov - vlaganja v nepremičnino tretjega - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek - sprememba identitete nepremičnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Če so bila vlaganja tolikšna, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, sta lahko zakonca z vlaganji pridobila tudi lastninsko pravico (posledica je stvarnopravni zahtevek), kar je odvisno od tega, ali je do vlaganj prišlo v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) ali Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), saj je režim pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu po SPZ drugačen, kot je bil po ZTLR.
motenje posesti - zavrženje tožbe - vznemirjanje lastninske pravice - prepovedane emisije - meteorne vode - sanacijski ukrepi - vzpostavitev prejšnjega stanja - vremenske razmere - plazenje tal - vzročna zveza - višja sila - izbira med alternativnimi obveznostmi - nedovoljena pritožbena novota
S tem, ko je toženka izoblikovala cestišče in kamnito zložbo tako, da se meteorna voda steka oziroma zadržuje na tožničini nepremičnini, je aktivno ravnala in pri tem vznemirjala tožničino lastninsko pravico.
Narava zatrjevanih emisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, zato je treba toženki dopustiti možnosti izbire ustreznih ukrepov.
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri stroškov postopka v zvezi z zahtevkom za odškodnino za nepremoženjsko škodo upoštevati, da so stroški urnine po prvem odstavku 6. člena Odvetniške tarife, stroški za porabljeni čas za čakanje na narok po drugem odstavku istega člena in stroški v zvezi z dvema ugovoroma zoper prepis zvočnega posnetka nastali v pretežni meri v zvezi z zahtevkom, s katerim je tožnik izpodbijal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil v povprečju tožnikov odškodninski zahtevek pred sodiščem prve stopnje v postopku obravnavan le slabih 9,4 % (glede na čas obravnavanja tega zahtevka, ki izhaja iz zapisov narokov za glavno obravnavo). Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je tožniku materialno pravno zmotno naložilo plačilo celotnih stroškov po prvem in drugem odstavku 6. člena Odvetniške tarife in 100 točk po tarifni št. 19/4 Odvetniške tarife.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00054932
ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1.. ZDR-1 člen 45.. ZVZD-1 člen 5.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 6.. OZ člen 131, 131/1, 179.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - zamudna sodba - vročitev tožbe - javna listina - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar pa je to mogoče le z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za neverodostojnost listine, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema pošiljke. Dokazno breme je na tistem, ki oporeka verodostojnosti javne listine. Toženka pa za svoje (tudi sicer posplošene) trditve, da ji tožba ni bila vročena, ni predložila oziroma predlagala prav nobenega dokaza.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - iskanje zaposlitve - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Dolžnica priznava, da upraviteljici ni redno poročala o svojih aktivnostih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, kar v pritožbi poskuša opravičiti z napačnim razumevanjem navodil. Bistvo poročanja ni v poročanju samem, za dolžnika pa v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, pri čemer je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Dolžnica svojega ravnanja – ko niti po tem, ko je bila s strani upraviteljice večkrat izrecno opozorjena na svoje dolžnosti, le-teh ni izpolnjevala – ne more opravičiti z zatrjevanji, da ni imela o čem poročati, oziroma, da je navodila razumela napačno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054240
ZPP člen 212, 309a.
obstoj obligacijskega razmerja - prevalitev procesnega dokaznega bremena - ugovor neizpolnjene pogodbe - nekonkretiziran ugovor - račun - verodostojna listina - račun kot dokazna listina - zavrnitev računa - postopek mirnega reševanja sporov - nedovoljen dokaz - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo proste presoje dokazov - nepotrebni dokazi - listine kot dokaz - pomanjkljiva trditvena podlaga - konkretizacija dokaznih predlogov
Na podlagi opisanih listin je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka obstoj obligacijskega razmerja izkazala, zato je bilo dokazno breme za morebitni nasprotni dokaz za zatrjevano neizpolnitev pravilno prevaljeno na toženo stranko, ki pa mu ta ni zadostila. Njeno nasprotovanje tožbenemu zahtevku je namreč predstavljal zgolj nekonkretiziran ugovor neizpolnitve Pogodbe, pri tem pa tožena stranka ni niti zatrjevala ne dokazovala, da bi tožečo stranko pozvala k pravilni izpolnitvi ali prekinitvi Pogodbe, podala reklamacijo oziroma naredila karkoli drugega, kar bi lahko predstavljalo grajo neizpolnitve Pogodbe s strani tožene stranke in vse to ne v času trajanja Pogodbe (od 1. 1. 2018 do 31. 7. 2018) ne kadarkoli kasneje.