nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - za odločitev relevantne okoliščine
Vsi navedeni pomisleki pritožnika v pritožbenih navedbah, ki se torej nanašajo izključno na dejansko stanje obema obtožencema očitanih kaznivih dejanj v obtožnici z dne 8. 10. 2019 pa bodo relevantni šele pri ugotavljanju utemeljenosti vloženega obtožnega akta (obtožnice) s strani pristojnega državnega tožilca, nikakor pa o njih ne more in ne sme presojati pritožbeno sodišče v tem postopku, v katerem se preizkuša zgolj pravilnost procesne odločitve prvega sodišča, ki je obtoženčevo pritožbo, ki je bila nedovoljena, zavrglo, kar pa je po prepričanju pritožbenega sodišča povsem pravilna in zakonita odločitev.
ZPP člen 212, 213, 213/2.. ZPIZ-2 člen 11, 19, 19/1, 25, 108, 108/1, 108/2, 109, 109/3, 111, 111/1, 111/2, 178, 178/1, 178/3, 178/5, 394.. ZUP člen 7.
pravica do starostne pokojnine - postopek za uveljavljanje in varstvo pravic
Postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine je uveden šele, ko zavod prejme pisno zahtevo zavarovanca ali takšno zahtevo poda ustno na zapisnik pri enoti zavoda. Na noben drug način, kaj šele z zatrjevano "zglasitvijo" pri tožencu zaradi dostave listin, formalno pravno ni mogoče sprožiti začetka postopka za uveljavitev pravice. Pritožničino drugačno stališče je zmotno in pravno povsem nesprejemljivo.
ZDR-1 člen 88, 88/6, 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 139, 139/6.. ZIPRS2021 člen 48, 48a, 67a, 67b, 67č.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - epidemija - vročitev odpovedi - detektiv
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da ji odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila vročena v skladu z ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je vročanje odpovedi preko zasebnega vročevalca (detektiva) zakonit način vročanja. ZDR-1 namreč v šestem odstavku 88. člena napotuje na uporabo določb o vročanju po pravilih pravdnega postopka, ZPP pa osebne vročitve po pooblaščenem vročevalcu ne izključuje (tako tudi VIII Ips 228/2016 in VIII Ips 208/2016). Ker pa je tožnica odpoved tudi dejansko prejela 1. 9. 2020 in ker pravočasno uveljavljanje sodnega varstva v tem sporu ni bilo vprašljivo, tudi morebitna napačna vročitev odpovedi ne bi mogla privesti do zaključka, da je odpoved že zgolj iz tega razloga nezakonita (šesti odstavek 139. člena ZPP; tako tudi Pdp 535/2021 in Pdp 534/2021).
Sodišče prve stopnje je preverjalo, ali obstoji poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, kot je opredeljen v njeni obrazložitvi, in sicer da je tožena stranka zaradi aktivnosti in stroškov, povezanih z izvajanjem ukrepov za zajezitev in obvladovanje nalezljive bolezni SARS CoV-2, ukinila izvajanje vseh novih aktivnosti, ki niso nujne za opravljanje osnovne dejavnosti zavoda, in tako s spremembo sistemizacije delovnih mest ukinila med drugim tudi delovno mesto strokovni sodelavec VII/2 v Službi za organizacijo in poslovanje, na katerem je bila zaposlena tožnica.
otroški dodatek - razveljavitev sodbe - upoštevanje družinskih članov
Dejstvo stalnega prebivališča polnoletne hčere B. B. je po oceni pritožbenega sodišča ključno. Če bi polnoletna hči B. B. imela stalno prebivališče pri tožnici, bi jo bilo potrebno šteti med družinske člane tožnice, kar posledično pomeni tudi upoštevanje dohodkov polnoletne hčere B. B. V primeru, da ima polnoletna hči B. B. stalno prebivališče pri očetu, se ne more šteti med družinske člane tožnice, posledično se ne morejo pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine šteti niti njeni dohodki. Kot pravilno opozarja tožnica, je na sporno dejstvo prebivališča polnoletne hčere B. B., opozarjala že v predhodnem upravnem postopku kot tudi v tožbi in na glavni obravnavi dne 20. 10. 2021. Zato je pravno pomembno dejstvo, ali je polnoletna hči B. B. v relevantnem obdobju res prebivala pri tožnici, zaradi česar bi jo bilo potrebno presojati kot družinskega člana tožnice. Je pa seveda to dejstvo pomembno v povezavi z obveznostjo tožnice pristojnemu CSD sporočati spremembe, ki lahko vplivajo na samo pravico. To v postopku ni raziskano, ker je sodišče napačno štelo, da je tožnica ugovarjala samo upoštevanju dohodkov polnoletne hčere B. B., ne pa dejstvu njenega stalnega prebivališča.
ZFPPIPP člen 299a, 299a/4, 330, 330/1, 330/3-1, 331. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - prodaja nepremičnine - zaznamba izbrisne tožbe - odprti sodni postopki
Če je v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba.
Iz 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - stopnja alkoholiziranosti - tehnična sredstva
Stopnja alkohola v organizmu, ki je pomembna za opredelitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in izrek sankcij, se namreč lahko ugotavlja s tehničnimi sredstvi (elektronskim alkotestom ali etilometrom) oz. z analizo telesnih tekočin (krvi in urina), na pa na podlagi trditev o zaužiti količini alkoholnih pijač.
Zmotno je tožnikovo stališče v pritožbi, da udeležba na zasebnem družabnem dogodku v prostem času ne more pomeniti kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka od tožnika utemeljeno pričakovala, da se bo – ker je imel v postopkih javnih naročil pristojnosti, ki so dopuščale možnost neposrednega in posrednega vplivanja na odločitve v teh postopkih – tudi v zasebnem življenju vzdržal ravnanj, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranskost in integriteto. Ta obveznost, ki ne glede na veliko število pogodbenih partnerjev tožene stranke ni nesorazmerna ali neživljenjska, je izrecno določena tudi v Kodeksu ravnanj pri toženi stranki, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da se nasprotje interesov in kršitve nepristranskosti, verodostojnosti in integritete po določbah ZJN-3 in ZIntPK ugotavljajo le v konkretnem postopku javnega naročila.
OZ-UPB1 člen 633, 635, 635/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8,15, 458, 458.
podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - pobotni ugovor - kršitev določb o postopku v sporih majhne vrednosti
Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj je torej pravočasno grajanje, poleg tega pa je ugovor vezan na zahtevek na plačilo storitve, v zvezi s katero je naročnik uveljavljal napake in ne na katerikoli zahtevek (kot je bilo v predmetni zadevi, saj se je zahtevek tožeče stranke nanašal na drug življenjski dogodek).
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - predlog za zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zakonski pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - sorazmernost in nujnost ukrepa - milejši ukrep
V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).
Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je potrebno aktivno sodelovanje, tega pa oseba zaradi ugotovljenega neorganiziranega vedenja in pod vplivom ugotovljenega bolezenskega razmišljanja ni zmožna, sposobna ni niti zaznavati potreb svojega zdravstvenega stanja in bolezni in se nanju primerno odzvati.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00053564
OZ člen 190, 356. ZNP-1 člen 155.
neupravičena obogatitev - sklep o dedovanju - delitev dediščine - dedni dogovor - civilna delitev - sporno civilno razmerje - spor o velikosti solastniškega deleža - pravnomočnost sklepa - ugovor zastaranja - prikrajšanje in obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na dejansko lastništvo gozda. Iz sporazuma o razdelitvi zapuščine in obeh sklepov o dedovanju res izhaja, da sta se pravdni stranki zaradi zagotovitve enakih prihodkov iz gozdne mase dogovorili, da tožnik prevzame v posest večji del parcele, toženec pa manjšega. A navedeno lahko pomeni le dogovor o uporabi (rabi) parcele, ne more pa spreminjati lastninskopravnih razmerij. Do dedovanja sporne parcele je prišlo v času, ko je veljal ZTLR. Za primer, ko je bila lastninska pravica pridobljena s sodbo odločbo (sklep o dedovanju), je bila zahtevana vknjižba v zemljiško knjigo, ki je imela konstitutivno naravo. Ker se je lastninska pravica prenašala skladno z zakonskimi določili, vzporedno temu ni mogla obstajati še dejanska lastninska pravica, različna od tiste, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo. Res je ob prenehanju lastninskopravnega sistema družbene lastnine sodna praksa uveljavila pojma dejanske lastninske pravice oziroma dejanske etažne lastnine, vendar v primerih, ko so upravičenci v sistemu družbene lastnine pridobili pravico na nepremični, ki je bila še vedno vknjižena kot družbena lastnina. A obravnavani primer ni takšen, pridržek dejanskega lastništva, na katerega se tožnik sklicuje v pritožbi, pa skladno z obstoječo zakonodajo v času pridobivanja lastninske pravice pravilno ni bil upoštevan.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da do tožnikovega prikrajšanja na eni strani in toženčeve obogatitve na drugi strani ni prišlo, ker je bil dogovor pravdnih strank, da prejmeta enako vrednost iz naslova gozdne mase, pri delitvi v nepravdnem postopku v celoti spoštovan in realiziran.
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo iz razloga, ker ni prišlo do njegovega prikrajšanja, niti toženčeve obogatitve, ter ker je prišlo do zastaranja. Ob rob zgoraj povedanemu pritožbeno sodišče dodaja, da je bila civilna delitev v nepravdnem postopku neprerekano pravnomočno zaključena. V postopku je nepravdno sodišče ugotovilo vrednost sporne parcele, katero je dodelilo tožniku, ter mu naložilo, da tožencu povrne polovični znesek. Ker je civilna delitev sporne parcele pravnomočno zaključena, v njo ni več dopustno posegati. Če je tožnik menil, da mu gre večji del parcele oziroma višji denarni znesek iz tega naslova, bi moral navedeno pravočasno uveljavljati v nepravdnem postopku. Nepravdno sodišče bi ga v primeru spora, skladno s 155. členom ZNP-1, napotilo na pravdo, saj bi bil med nepravdnima udeležencema spor o velikosti njunih deležev, v pravdi pa bi tožnik lahko uveljavljal višji delež pri sporni parceli.
ZPP člen 80, 81, 81/4, 206, 206/1, 206/1-3, 318, 318/1.
prekinitev pravdnega postopka - sklep o prekinitvi postopka - sestavine sklepa - razlogi za prekinitev postopka - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - opustitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja tožbenih trditev - procesna sposobnost stranke - afirmativna litiskontestacija
Zakon dneva prekinitve postopka ne predpisuje kot obvezne sestavine sklepa, zato v primeru prekinitve iz 206. člena ZPP posledice prekinitve nastopijo z dnem izdaje sklepa.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejstvu, da se druga toženka nahaja v varovani enoti DSO za osebe s hudo demenco, utemeljeno podvomilo o njeni procesni sposobnosti in kljub osebno vročeni tožbi ni izdalo zamudne sodbe. Ta namreč temelji na domnevi, da s pasivnostjo toženec priznava dejanske trditve v tožbi in sodišče njihove resničnosti ne preizkuša (sistem afirmativne litiskontenstacije). Oseba, ki ni sposobna biti pravdna stranka, ni sposobna razumeti pomena vročitve tožbe in opustitve odgovora na tožbo, zato domneva, na kateri temelji sistem zamudne sodbe, zanjo ne more veljati. Zavzemanje pritožnika za izdajo zamudne sodbe je glede na navedeno neutemeljeno, njena izdaja pa bi bila v nasprotju z določilom tretjega odstavka 81. člena ZPP.
posojilna pogodba - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - ponarejena listina - trditveno breme - izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde - izvedenec grafološke stroke - dokazna ocena - fiktivna pogodba
Trditveno breme obsega odločilna dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera.
Razlog za upoštevanje strokovnih poročil strankinih strokovnjakov kot dela trditvene podlage in ne kot dokaza je v tem, da se po ZPP kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi.
Izvedensko mnenje je prepričljivo, temeljito, notranje skladno in strokovno verodostojno, izvedenec pa je tudi argumentirano odgovoril na toženčeve pripombe, zato izvedencu ni moč očitati kakršnih koli pomanjkljivosti, nejasnosti, mnenje samo s seboj ni v nasprotju, niti se ne poraja utemeljen dvom v njegovo pravilnost, kar pa je nujni pogoj za postavitev drugega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054454
ZPP člen 8. ZD člen 1.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - odpoved dediščini - dedna izjava - obseg zapuščine - pogoji za sosporništvo - dediči kot enotni in nujni sosporniki - aktivna in pasivna legitimacija strank - aktivna legitimacija dediča - dediščinska skupnost - terjatev zapustnika - upoštevanje metodoloških napotkov - revizija
Kljub temu, da terjatev pripada vsem dedičem v dediščinski skupnosti, lahko na strani tožeče stranke vloži tožbo zaradi povečanja zapuščine, torej na plačilo zneskov v zapuščino, le eden od dedičev, zato procesna skupnost dedičev kot sospornikov na aktivni strani ni nujna.
Postopek gradnje dvižne ploščadi je trenutno v fazi informativnega zbiranja prijav za sofinanciranje ter je s strani predlagateljev zatrjevana škoda še preveč oddaljena, negotova in abstraktna, ureditvena začasna odredba pa je dopustna le v primeru nujnosti preprečevanja neposredno grozeče in konkretne nevarnosti nastanka škode.
Pravna podlaga za zavarovanje nedenarne terjatve je podana v 272. členu ZIZ in v 151. členu ZNP-1, a je v primeru, ko gre za izdajo ureditvene začasne odredbe, treba upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-275/97 z dne 6. 7. 1998, ki zahteva restriktivni pristop pri izdaji takšne odredbe.
Sodišče verjetnosti terjatve ni ugotavljalo, saj je predlog predlagateljev zavrnilo iz razloga, ker grozeče nasilje ni bilo zatrjevano, težko nadomestljiva škoda pa ni izkazana.
Pri izdaji ureditve začasne odredbe tehtanje po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza - kršitev osebnostnih pravic - obseg škode - nepremoženjska in premoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - duševno trpljenje oškodovanca - višina denarne odškodnine - škodne posledice
Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (torej ZOR, za škodo, nastalo pred 1. 1. 2002). Na tožnici je dokazno breme za obstoj škode in vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo, pri čemer sodišče nepremoženjsko škodo odmeri glede na okoliščine primera, upoštevajoč načelo pravične denarne odškodnine (200. člen ZOR). V sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da v primeru izbrisa iz registra stalnega prebivalstva pravno priznano škodo predstavljajo predvsem pretrpljene duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice, pri čemer se nepremoženjska škoda zaradi medsebojne prepletenosti in povezanosti duševnih bolečin in strahu ter težav pri ločenem ocenjevanju posameznih oblik škode odmeri v obliki enotne odškodnine, ki zajema vse negativne posledice, izhajajoče iz obdobja, ko oškodovančev pravni status ni bil urejen.
Po določilu 7. člena ZPŠOIRSP se višina denarne odškodnine v upravnem postopku določi glede na obdobje izbrisa, tako da za vsak zaključen mesec izbrisa iz registra stalnega prebivalstva upravičenec prejme 50 EUR pavšalne odškodnine. Zakon torej ne določa, da bi se povračilo škode nanašalo na premoženjsko škodo, temveč na vso pretrpljeno škodo. V primeru, da upravičenec vloži tožbo za višjo odškodnino, mora v sodnem postopku izkazati njen celoten obseg, tako glede premoženjske kot nepremoženjske škode.
Tožnica konkretnih trditev o škodi kot posledici izbrisa po vrnitvi v Slovenijo pa do dokončne ureditve statusa s pridobitvijo državljanstva v letu 2000 ni navedla. Ker glede na ugotovitve sodišča prve stopnje vseh negativnih dogodkov, ki jih je doživljala v tujini, ni mogoče pripisati toženki, poleg tega pa tožničino ravnanje kaže, da posledic odtujitve in strahu le ni doživljala tako intenzivno, da bi ob prihodu v Slovenijo ostala pri družini, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je dosojena odškodnina v višini 9 povprečnih plač v času sojenja pred sodiščem prve stopnje (11.100 EUR) previsoka. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin tega primera, predvsem mladosti tožnice, ki se je morala sama znajti v tujem okolju, kar že po splošnem vedenju povzroči določen primanjkljaj pri zdravem razvoju osebnosti, kot primerno satisfakcijo za nastalo škodo ocenjuje znesek 8.250 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSC00053861
ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZNP-1 člen 42.
smrt stranke med pritožbenim postopkom - pravni interes za pritožbo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Ker je nasprotni udeleženec, kateremu je z izpodbijano odločitvijo bila postavljena skrbnica, tekom pritožbenega postopka, preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, umrl,
zaradi česar odločitev o tem, katera oseba mu je bila določena kot stalna skrbnica ni več pomembna, je odpadel tudi pravni interes pritožnice za pritožbo. S smrtjo varovanca skrbništvo preneha.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - nasilno in drzno vedenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - uporaba milejšega ukrepa - zakonska podlaga
Pred sedanjim sprejemom se je pri udeležencu panaroidna shizofrenija poslabšala s spremenjenim in neobvladanim vedenjem ter izbruhi nasilja proti svojcem, zadnje čase je užival tudi alkohol. Pred zadnjo hospitalizacijo se je verbalno in psihično nasilje stopnjevalo, oče je ob zaslišanju izpovedal, da se je ustrašil, da ga bo sin napadel, mati pa se ga tako boji, da se pred njim zaklepa. Milejše oblike zdravljenja v tem trenutku se zato izkažejo kot neustrezne in neučinkovite, predvsem pa ne bi odvrnile ugotovljenega ogrožanja udeleženca do sebe in drugih.
Objekt ni zadosti varen. Posamezni deli so močno dotrajani in ogrožajo varno uporabo ter stabilnost objekta. Objekt je grajen brez ustrezne zaščite pred vplivom meteorne vode. Vidni so znaki zamakanja. Zaradi pojava vlage in plesni ima objekt neprimerno higiensko in zdravstveno varnost. Ni vgrajene toplotne izolacije, obstoječe naprave so zastarele. V objektu ni tople vode niti nobenega ogrevanja. Objekt ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev za bivanje, zlasti s področja požarne, potresne in zdravstvene varnosti. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stavba ne predstavlja primernega stanovanja.
izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - nestrinjanje z vodenjem postopka
Zagovorniki niti ne zatrjujejo sodničinega osebnega prepričanja in drugih posebnih okoliščin, ki bi jo vodile pri njenem delu v preiskavi, temveč grajajo zgolj pravilnost njenega dela, ki pa v okviru zahteve za sodnikovo izločitev (niti posredno) ne more biti preizkušeno. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev. Za presojo pravilnosti sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053301
KZ-1 člen 48, 49, 324, 324/1, 324/1-1.. ZKP člen 137, 137/6.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - obteževalne okoliščine - teža kaznivega dejanja - vštevanje časa - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre v obravnavanem primeru za takšne obteževalne okoliščine, predvsem da je obdolženec prometno nesrečo povzročil, ko je imel v krvi kar 2,13 grama alkohola na kilogram krvi in s tem znatno presegel dopustno mejo dovoljene vsebnosti alkohola v krvi v času vožnje, ki, skupaj z ostalimi že navedenimi, nedvomno zahtevajo izrek nepogojne stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije, ki jo je tudi ustrezno odmerilo za čas šest mesecev, računajoč od dne pravnomočnosti sodbe in vanjo pravilno vštelo čas dejanskega odvzema vozniškega dovoljenja.