otroški dodatek - razveljavitev sodbe - upoštevanje družinskih članov
Dejstvo stalnega prebivališča polnoletne hčere B. B. je po oceni pritožbenega sodišča ključno. Če bi polnoletna hči B. B. imela stalno prebivališče pri tožnici, bi jo bilo potrebno šteti med družinske člane tožnice, kar posledično pomeni tudi upoštevanje dohodkov polnoletne hčere B. B. V primeru, da ima polnoletna hči B. B. stalno prebivališče pri očetu, se ne more šteti med družinske člane tožnice, posledično se ne morejo pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine šteti niti njeni dohodki. Kot pravilno opozarja tožnica, je na sporno dejstvo prebivališča polnoletne hčere B. B., opozarjala že v predhodnem upravnem postopku kot tudi v tožbi in na glavni obravnavi dne 20. 10. 2021. Zato je pravno pomembno dejstvo, ali je polnoletna hči B. B. v relevantnem obdobju res prebivala pri tožnici, zaradi česar bi jo bilo potrebno presojati kot družinskega člana tožnice. Je pa seveda to dejstvo pomembno v povezavi z obveznostjo tožnice pristojnemu CSD sporočati spremembe, ki lahko vplivajo na samo pravico. To v postopku ni raziskano, ker je sodišče napačno štelo, da je tožnica ugovarjala samo upoštevanju dohodkov polnoletne hčere B. B., ne pa dejstvu njenega stalnega prebivališča.
ZFPPIPP člen 299a, 299a/4, 330, 330/1, 330/3-1, 331. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - prodaja nepremičnine - zaznamba izbrisne tožbe - odprti sodni postopki
Če je v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba.
Iz 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen.
zahteva za sodno varstvo - procesna predpostavka za začetek postopka - začetek postopka o prekršku - v tujini registrirano vozilo
V zadevah, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z motornim vozilom, registriranim v drugi državi članici EU, se postopek o prekršku začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. Zato je s pošiljanjem pisnega obvestila z dne 8. 11. 2018 postopek o prekršku bil začet znotraj 30 dnevnega roka, ki ga določa četrti odstavek 42. člena ZP-1, čeprav je plačilni nalog bil izdan šele 24. 5. 2019.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.
priznanje pokojninske dobe - starostno zavarovanje kmeta - vštevanje v pokojninsko dobo - neizpolnjevanje pogojev
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v obdobju od 1. 1. 1972 dalje lastnik zemljišča v skupni izmeri 57 arov, je glede na neizpolnjen pogoj velikosti kmetijskega zemljišča 1 ha, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil niti ni mogel biti zavarovanec po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Zato ni izpolnjen dejanski stan po 164. členu ZPIZ/83, da bi se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba vštelo vtoževano obdobje dela na kmetiji, ki je bila v lastni njegove matere.
Tožnik je bil prejemnik sorazmernega dela starostne pokojnine in torej ob vložitvi zahteve ni bil zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Tako tožnik ne izpolnjuje enega izmed kumulativno določenih pogojev za priznanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po 165. členu ZPIZ/83.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti
Okoliščine, ki jih v svojem predlogu navaja obdolženec, v spisovnem gradivu niso z ničemer objektivno izkazane in po svoji vsebini že pomenijo žalitev sodišča. Kot rečeno, obdolženi žaljivih očitkov na račun Okrajnega sodišča v Velenju ni z ničemer konkretiziral. Prav tako ne gre pritrditi očitku o zavlačevanju postopka, saj je bil obtožni predlog v predmetni kazenski zadevi vložen 23. 3. 2021, obdolžencu pa vročen 1. 4. 2021.
OZ-UPB1 člen 633, 635, 635/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8,15, 458, 458.
podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - pobotni ugovor - kršitev določb o postopku v sporih majhne vrednosti
Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj je torej pravočasno grajanje, poleg tega pa je ugovor vezan na zahtevek na plačilo storitve, v zvezi s katero je naročnik uveljavljal napake in ne na katerikoli zahtevek (kot je bilo v predmetni zadevi, saj se je zahtevek tožeče stranke nanašal na drug življenjski dogodek).
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje zahteve za sodno varstvo
V sodni praksi je namreč jasno zavzeto stališče, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar se mora do dokaznih predlogov ustrezno opredeliti in obrazložiti, zakaj šteje, da izvedba posameznega dokaza ni potrebna, teh razlogov pa izpodbijana sodba ne vsebuje.
ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. OZ člen 6. ZOEE člen 32.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - obstoj težko nadomestljive škode - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - potrebnost izdaje začasne odredbe - dobava električne energije - odpoved pogodbe - odklop iz električnega omrežja - zasilna oskrba
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb je posebej poudarjena potrebnost restriktivnega pristopa, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Ker gre za regulacijsko začasno odredbo, mora sodišče, ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke, zelo omejevalno razlagati pojme "grozeče nasilje" oziroma "nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda". Upnice niso oproščene svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode, če vse to za njih ne predstavlja pretežkega dodatnega bremena oziroma bi bila njena opustitev očitno nerazumna. Sodna intervencija z izdajo regulacijske začasne odredbe, je prav zaradi posega v pravice nasprotne stranke, lahko le skrajni ukrep, saj ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Zato je upnicam delovanje v skladu s skrbnostjo narekovalo, da pozovejo čim večje število dobaviteljev k podaji ponudb, predvsem v primeru, ko ne dobijo odziva, ne prejmejo odgovora oziroma dobijo negativen odgovor od tistih, na katere so se že obrnile.
ZCestn člen 50, 50/4, 50/4-8, 50b, 50b/2. ZP-1 člen 6.
krivda - odgovornost za prekršek - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - prekršek in kaznivo dejanje - prepovedana posledica
Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija. Za razliko od kaznivih dejanj pri prekrških prepovedana posledica nastopi že s samo kršitvijo zakona in ni potrebno, da bi ta kršitev zakona imela tudi navzven vidne posledice v obliki poškodovanja zavarovanih pravnih dobrin oziroma njihovega ogrožanja. Zato se subjektivni odnos storilca do prekrška ozioroma njegova odgovornost za storjeni prekršek ugotavlja v razmerju do zavedanja prepovedanosti dejanja in zavestnemu in voljnemu ravnanju v nasprotju s takim zavedanjem.
KZ člen 82, 82/3. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 401, 401/1, 401/1-2. URS člen 27.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna kazenska sodba - izbris obsodbe iz kazenske evidence - kazenska ovadba - zavrženje kazenske ovadbe - neizpolnjevanje obveznosti
Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1). Glede na takšen zapis in zaradi domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS) pa mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris prejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00053604
ZZZDR člen 59. OZ člen 50.
posebno premoženje zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - nakup nepremičnin - zlitje premoženja - navidezna prodajna pogodba - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dogovor - nedokazanost - prenos lastninske pravice na nepremičnini
Sodišče prve stopnje je napravilo pravilen zaključek, da je bilo stanovanje na B. kupljeno tako iz sredstev tožnika kot toženke in ne v celoti iz njegovega posebnega premoženja.
Nepremičnina na B. je predstavljala posebno premoženje obeh pravdnih strank, posledično je bila tudi kupnina in kasneje nepremičnina na A. posebno premoženje pravdnih strank.
Pri zlitju dveh posebnih premoženj ne more priti do transformacije v skupno premoženje. Ker je bilo ugotovljeno, da sta pravdni stranki vložili v nakup nepremičnine na A. vsaka svoje posebno premoženje, ne more na tej nepremičnini nastati skupna lastnina.
stečajni postopek - sklep o prodaji - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - določitev prodajne cene - javna dražba - procesna predpostavka - mnenje ločitvenega upnika - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nezadostna kupnina za poplačilo upnikov - vrstni red ločitvenih pravic - likvidacijska vrednost nepremičnin - cenilno poročilo - navadni upniki - stvarno breme - predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice
Procesna predpostavka o pozivu ločitvenega upnika naj poda mnenje o prodaji premoženja dolžnika mora biti izpolnjena, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, iz prvega odstavka tega člena ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico (drugi odstavek 345. člena ZFPPIPP). Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka tega člena, pridobi sodišče mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva (1. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP). Mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, pa pridobi sodišče le, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (2. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP).
Glede na skupni znesek terjatev upnika A. d. o. o. in ocenjeno likvidacijsko vrednost nepremičnine (premoženja, ki je predmet ločitvene pravice), je več kot očitno, da kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo tega premoženja ne bo zadoščala niti za celotno plačilo terjatev zavarovanih z ločitveno pravico ločitvenega upnika A. d. o. o., kaj šele za ostale ločitvene upnike. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno pozivati ostale ločitvene upnike, naj podajo mnenje v zvezi s prodajo. Neutemeljen je tudi pritožbeni razlog, da bi sodišče prve stopnje moralo k mnenju pozivati navadne upnike. V ZFPPIPP ni določeno, da bi sodišče pred izdajo sklepa o prodaji moralo pridobiti tudi mnenje imetnika stvarnega bremena ali predkupnega upravičenca.
ZP-1 člen 135, 155, 155/1, 155/1-8. ZTuj-2 člen 44, 44/5, 44/7, 60,145, 145/2, 145/2 - 2.
zahteva za sodno varstvo - razlogi o krivdi - sestavine sodbe - nezakonito bivanje tujca
Razlogi o subjektivnem elementu prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek so nujna sestavina obrazložitve v skladu s 135. členom ZP-1. Odsotnost teh razlogov v sodbi predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 243, 262, 262/1. ZVDZ člen 7, 7/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev skrbnika - namen skrbništva - izbira skrbnika - želje varovanca - center za socialno delo kot skrbnik - dolžnosti skrbnika - naloge skrbnika - pasivna volilna pravica - odvzem pravice biti voljen - izvedensko mnenje - obrazložitev izvedenskega mnenja
Osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, sodišče postavi pod skrbništvo (prvi odstavek 262. člena DZ). Skrbnik ji pomaga pri urejanju zadev, ki jih ne zmore opraviti sama, in skrbi za zavarovanje njenih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ).
ZFPPIPP člen 299a, 299a/4-3, 331. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - ovira za prodajo premoženja - odprti sodni postopki - zaznamba izbrisne tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sledilo oceni upraviteljice, da zemljiškoknjižni in drugi sodni postopki niso ovira za prodajo nepremičnin in da prijavljenih izločitvenih pravic ni, pri čemer te svoje odločitve ni obrazložilo, čeprav bi jo po presoji pritožbenega sodišča moralo, saj gre za dejstva, ki vplivajo na prodajo nepremičnin. Če je namreč v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba. Zakaj je sodišče prve stopnje sledilo oceni upraviteljice, da kljub vsem navedenim zemljiškoknjižnim vpisom ti niso ovira za prodajo, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo.
odločitev o pravdnih stroških - pritožba zoper odločitev o stroških - potrebni stroški postopka - načelo uspeha - delni uspeh strank - vrednotenje uspeha po temelju in višini - soprispevek oškodovanca
Sodna praksa drobljenje pravdnega uspeha na temelj in višino dopušča le v primerih, ko je velik del dokaznega postopka namenjen izključno obravnavanju temelja zahtevka. V tej zadevi ne gre za tak primer.
predlog za sodno ureditev meje - vsebina predloga za ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog - spornost meje
Ker predlog predlagatelja za ureditev meje v sodnem postopku razlogov o tem, zakaj in kako je meja sporna, ni vseboval in predlagatelj svojega predloga ni dopolnil niti po tem, ko je prejel opozorilo nasprotnega udeleženca, da glede na predlagateljeve trditve, da meja ni sporna, ni procesnih pogojev, da bi se o meji odločalo v sodnem postopku, ni dopolnil (169. člen ZNP-1), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljev predlog zavrglo.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - za odločitev relevantne okoliščine
Vsi navedeni pomisleki pritožnika v pritožbenih navedbah, ki se torej nanašajo izključno na dejansko stanje obema obtožencema očitanih kaznivih dejanj v obtožnici z dne 8. 10. 2019 pa bodo relevantni šele pri ugotavljanju utemeljenosti vloženega obtožnega akta (obtožnice) s strani pristojnega državnega tožilca, nikakor pa o njih ne more in ne sme presojati pritožbeno sodišče v tem postopku, v katerem se preizkuša zgolj pravilnost procesne odločitve prvega sodišča, ki je obtoženčevo pritožbo, ki je bila nedovoljena, zavrglo, kar pa je po prepričanju pritožbenega sodišča povsem pravilna in zakonita odločitev.
spor majhne vrednosti - splošni poslovni pogoji - odstop od pogodbe
Toženčeva obveznost je nastala v posledici odstopa od pogodbe in temelji na določbi 3. točke Splošnih pogojev A. za prodajo opreme na obroke na spletni strani B., ki so sestavni del Pogodbe oziroma Aneksa, zato se toženec neutemeljeno sklicuje na točko 11. 3 Splošnih pogojev, v kateri je določeno, da je naročnik dolžan poravnati vse obveznosti nastale do dneva prenehanja pogodbe. Zmotno pa se tudi sklicuje na točko 11.61 v Splošnih pogojih, saj se navedeno določilo nanaša na opremo, ki je bila dana v uporabo; v konkretnem primeru pa je tožnik televizijski sprejemnik tožencu prodal (na obroke). Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da tožnik ni izkazal izdaje računa za celotno vrednost nevrnjene opreme.
Interventni predpis (ZIUOOPE) ni zožil možnosti za pridobitev pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno, namen tega zakona je bil, da pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1. Nenazadnje to izhaja že iz samega naziva zakona, ki je bil sprejet zaradi odprave oziroma omilitve posledic, ki jih je povzročila epidemija, ne pa da bi z njegovim sprejetjem določeni kategoriji dijakov oziroma študentov onemogočil uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.