preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Okoliščina (še) nerealiziranega dokončnega poplačila vseh obveznosti (iz naslova sodbe Delovnega sodišča v Maribora in sklepa o izvršbi I 966/2018), pa ne more biti razlog za preklic pogojne obsodbe obsojencu v tem kazenskem postopku.
Pritožba, ki se v tej zvezi ukvarja z neodločilnim polemiziranjem posameznih besed, pa tudi prezre, da se sodnikova nepristranskost domneva, dokler tisti, ki zahteva izločitev, ne dokaže nasprotno. Tega dokaznega bremena pa pritožnik ni zmogel. Že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije, oziroma njegove strokovne odločitve tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Za presojo pravilnosti sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, torej ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053674
KZ-1 člen 196, 196/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 437, 437/1. ZPIZ-2 člen 30, 30/2, 134.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - prispevki - neplačilo prispevka - pokojninska doba - pravica do plače - izguba pravice
Obdolženec namreč ni ravnal v skladu z zavezujočimi blanketnimi predpisi, ki napotujejo na predpise o plači in plačilu predpisanih prispevkov, ko delavcem ni plačal predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer je delavcem omejil pravico do bruto plače, ki jim pripada, pri čemer ni spregledati, da je šlo za večje število delavcev, nekaterim od njih pa prispevki niso bili plačani tudi več kot tri mesece, na kar pravilno opozarja pritožba.
Sodišče prve stopnje je ob dejstvu, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, tožena stranka pa v roku 30 dni ni odgovorila na tožbo in ker v delu zahtevka, ki se nanaša na plačilo 6.832,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, in utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka sama, ali z dejstvi, ki so splošno znana, presodilo, da so izpolnjene vse zakonske predpostavke v skladu s 318. členom ZPP. Sodišče je zato na podlagi 314. in 318. člena ZPP izdalo delno zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko za plačilo 6.832,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2019 dalje do plačila.
Pri obeh tožbenih zahtevkih gre za dajatvena tožbena zahtevka, ki ju tožeča stranka vtožuje potem, ko je skladno z določbo 639. člena OZ kot naročnica del izbrala jamčevalni zahtevek, ki ji daje pravico do odstopa od pogodbe in je to oblikovalno pravico uresničila z enostransko izjavo volje, ki jo je sporočila toženi stranki, kar ni pritožbeno sporno.
Tožeča stranka tako vtožuje tožbeni zahtevek, s katerim terja vračilo plačanega avansa, z drugim tožbenim zahtevkom pa od tožene stranke terja odstranitev tistega, kar je vgradila, torej gre tudi za dajatveni tožbeni zahtevek, pri obeh zahtevkih pa gre za tožbena zahtevka kot posledica razveze podjemne pogodbe in ne za jamčevalni tožbeni zahtevek, ki bi ju bilo potrebno obravnavati kot enotni tožbeni zahtevek.
Ker je upnik dražbo preklical in predlagal odlog izvršbe na premičnine, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so bili stroški v zvezi z navedenim obračunom za predmetno izvršbo potrebni.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj duševne motnje - obstoj milejšega ukrepa - nujnost ukrepa
Pritožnik utemeljeno opozarja, da izvedenec psihiatrične stroke pri pregledu nasprotnega udeleženca ni ugotovil prepričljivih znakov notranje pogojene duševne bolezni, znaki nanašalne blodnjavosti ob sprejemu pa so bili izrazito vezani na obdobje alkoholiziranosti in nezadovoljstvo s sodnim postopkom (v kazenski zadevi). Razen občutkov pod vplivom alkohola, da se vaščani o njem pogovarjajo, izvedenec drugih kvalifikacijskih znakov, ki bi potrdili obstoj duševne motnje psihotične intenzitete, zaradi katere naj bi imel hudo moteno presojo realnosti, ni diagnosticiral. S tem pa ni izpolnjen eden od nujnih pogojev za pridržanje, kot jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr.
V zapisniku z glavne obravnave z dne 8. 7. 2021 je navedeno: »Pooblaščenec tožnika priglaša stroške kot do sedaj v vlogah«. Te izjave, v nasprotju z navedbami tožeče stranke, ni mogoče interpretirati kot da priglaša tudi stroške, ki v vlogah nikoli niso bili priglašeni, t.j. stroške za tožbo in za pristop na naroke. Prav tako predmetna izjava tožeče stranke ni substancirana oz. ni dovolj določna, da bi lahko predstavljala priglasitev stroškov za pristop na naroke in tožbo. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP).
predlog za sodno ureditev meje - vsebina predloga za ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog - spornost meje
Ker predlog predlagatelja za ureditev meje v sodnem postopku razlogov o tem, zakaj in kako je meja sporna, ni vseboval in predlagatelj svojega predloga ni dopolnil niti po tem, ko je prejel opozorilo nasprotnega udeleženca, da glede na predlagateljeve trditve, da meja ni sporna, ni procesnih pogojev, da bi se o meji odločalo v sodnem postopku, ni dopolnil (169. člen ZNP-1), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljev predlog zavrglo.
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana sodba dosežena ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.
Za pretrganje zastaranja in odpoved zastaranju tako nista odločilna dopisa toženca z dne 3. 4. 2019 (priloga spisa A7) in z dne 6. 5. 2019 (priloga spisa A6), saj toženec tedaj še ni imel statusa pristopnika k dolgu, kot to pravilno izpostavlja pritožba, ki pa ob tem spregleda, da je pristopnik k dolgu, skupaj z glavnim dolžnikom, solidarno zavezan upniku in zato ne izpolnjuje tujega dolga, temveč svojega, in lahko posledično le - tega tudi pripozna. Pristop k dolgu ima tako kumulativni učinek, saj je položaj upnika takšen, kot če bi bila prvotni dolžnik in pristopnik solidarna dolžnika.
nedokončana etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno nevpisane nepremičnine - posamezen del stavbe - solastniški delež - določitev velikosti deležev
Zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, to je pred 1. 1. 2003, in sicer ZLDS iz leta 1959, ZPDS iz leta 1976 in SZ so omogočali nastanek etažne lastnine, ki se ni ustrezno vpisovala v zemljiško knjigo. Predpisi so omogočali vknjižbo samo enega ali samo nekaj posameznih delov stavbe, ne pa nujno vseh, zato je na taki zgradbi nastala nedokončana etažna lastnina, za katero je značilno, da poleg vpisanih posameznih delov v etažni lastnini obstajajo še nevpisani posamezni deli, ki jih v zemljiški knjigi predstavlja fiktivna nepremičnina, označena kot nerazdeljeni posamezni deli. Tudi za rešitev takih primerov je sprejet ZVEtL-1, ki omogoča, da se v nepravdnem postopku poskrbi za katastrski vpis stavbe in njenih posameznih delov, izda odločba, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine, in poskrbi za zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti.
Pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih so poleg tistih lastnikov, katerih lastništvo je nesporno, izkazali tudi denacionalizacijski upravičenci, in sicer je to Denacionalizacijska odločba (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Ker je pristojen upravni organ pravnomočno odločil, kdo so denacionalizacijski upravičenci in katero podržavljeno premoženje se jim vrne, je sodišče v postopku po ZVEtL-1 vezano na izrek Denacionalizacijske odločbe. V točki 2. Denacionalizacijske odločbe so navedeni solastninski deleži, ki se vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, pri čemer sta pri izračunu solastninskih deležev upoštevana zgradba v izmeri 395 m2 in dvorišče v izmeri 92 m2, v 3. točki Denacionalizacijske odločbe pa je napisano, kaj se denacionalizacijskem upravičencem vrne v naravi. Iz izreka Denacionalizacijske odločbe izhaja, da je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena navidezna solastnina. Naloga sodišča v postopku po ZVEtL je zato, da denacionalizacijskim upravičencem, saj ti izkazujejo pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih stavbe, omogoči vpis v zemljiško knjigo še nevpisanih posameznih delov stavbe ter idealnih deležev solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe (prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1).
Velikost solastninskih deležev solastnikov posameznih delov stavbe ne vpliva na idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe. Skladno s šestim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 se namreč določi v razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.
Sodišče druge stopnje ne vidi razlogov za procesno neveljavnost preiskovalnih dejanj izločenega preiskovalnega sodnika, ki jih je opravil pred izločitvijo in pritrjuje sedanjemu preiskovalnemu sodniku v razlogih izpodbijanega sklepa, da je bilo o predlogih za izločitev dokazov v predmetni kazenski zadevi, ki jih obdolženi B. B., njegova zagovornica in zagovorniki obdolženega A. A. v pretežni meri ponavljajo v vlogah z dne 3. 3. 2021 in 25. 3. 2021, že pravnomočno odločeno.
Zmotno je tožnikovo stališče v pritožbi, da udeležba na zasebnem družabnem dogodku v prostem času ne more pomeniti kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka od tožnika utemeljeno pričakovala, da se bo – ker je imel v postopkih javnih naročil pristojnosti, ki so dopuščale možnost neposrednega in posrednega vplivanja na odločitve v teh postopkih – tudi v zasebnem življenju vzdržal ravnanj, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranskost in integriteto. Ta obveznost, ki ne glede na veliko število pogodbenih partnerjev tožene stranke ni nesorazmerna ali neživljenjska, je izrecno določena tudi v Kodeksu ravnanj pri toženi stranki, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da se nasprotje interesov in kršitve nepristranskosti, verodostojnosti in integritete po določbah ZJN-3 in ZIntPK ugotavljajo le v konkretnem postopku javnega naročila.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje zahteve za sodno varstvo
V sodni praksi je namreč jasno zavzeto stališče, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar se mora do dokaznih predlogov ustrezno opredeliti in obrazložiti, zakaj šteje, da izvedba posameznega dokaza ni potrebna, teh razlogov pa izpodbijana sodba ne vsebuje.
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 243, 262, 262/1. ZVDZ člen 7, 7/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev skrbnika - namen skrbništva - izbira skrbnika - želje varovanca - center za socialno delo kot skrbnik - dolžnosti skrbnika - naloge skrbnika - pasivna volilna pravica - odvzem pravice biti voljen - izvedensko mnenje - obrazložitev izvedenskega mnenja
Osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, sodišče postavi pod skrbništvo (prvi odstavek 262. člena DZ). Skrbnik ji pomaga pri urejanju zadev, ki jih ne zmore opraviti sama, in skrbi za zavarovanje njenih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ).
ZFPPIPP člen 299a, 299a/4-3, 331. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - ovira za prodajo premoženja - odprti sodni postopki - zaznamba izbrisne tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sledilo oceni upraviteljice, da zemljiškoknjižni in drugi sodni postopki niso ovira za prodajo nepremičnin in da prijavljenih izločitvenih pravic ni, pri čemer te svoje odločitve ni obrazložilo, čeprav bi jo po presoji pritožbenega sodišča moralo, saj gre za dejstva, ki vplivajo na prodajo nepremičnin. Če je namreč v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba. Zakaj je sodišče prve stopnje sledilo oceni upraviteljice, da kljub vsem navedenim zemljiškoknjižnim vpisom ti niso ovira za prodajo, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo.
odločitev o pravdnih stroških - pritožba zoper odločitev o stroških - potrebni stroški postopka - načelo uspeha - delni uspeh strank - vrednotenje uspeha po temelju in višini - soprispevek oškodovanca
Sodna praksa drobljenje pravdnega uspeha na temelj in višino dopušča le v primerih, ko je velik del dokaznega postopka namenjen izključno obravnavanju temelja zahtevka. V tej zadevi ne gre za tak primer.
zahteva za sodno varstvo - procesna predpostavka za začetek postopka - začetek postopka o prekršku - v tujini registrirano vozilo
V zadevah, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z motornim vozilom, registriranim v drugi državi članici EU, se postopek o prekršku začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. Zato je s pošiljanjem pisnega obvestila z dne 8. 11. 2018 postopek o prekršku bil začet znotraj 30 dnevnega roka, ki ga določa četrti odstavek 42. člena ZP-1, čeprav je plačilni nalog bil izdan šele 24. 5. 2019.
spor majhne vrednosti - splošni poslovni pogoji - odstop od pogodbe
Toženčeva obveznost je nastala v posledici odstopa od pogodbe in temelji na določbi 3. točke Splošnih pogojev A. za prodajo opreme na obroke na spletni strani B., ki so sestavni del Pogodbe oziroma Aneksa, zato se toženec neutemeljeno sklicuje na točko 11. 3 Splošnih pogojev, v kateri je določeno, da je naročnik dolžan poravnati vse obveznosti nastale do dneva prenehanja pogodbe. Zmotno pa se tudi sklicuje na točko 11.61 v Splošnih pogojih, saj se navedeno določilo nanaša na opremo, ki je bila dana v uporabo; v konkretnem primeru pa je tožnik televizijski sprejemnik tožencu prodal (na obroke). Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da tožnik ni izkazal izdaje računa za celotno vrednost nevrnjene opreme.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - za odločitev relevantne okoliščine
Vsi navedeni pomisleki pritožnika v pritožbenih navedbah, ki se torej nanašajo izključno na dejansko stanje obema obtožencema očitanih kaznivih dejanj v obtožnici z dne 8. 10. 2019 pa bodo relevantni šele pri ugotavljanju utemeljenosti vloženega obtožnega akta (obtožnice) s strani pristojnega državnega tožilca, nikakor pa o njih ne more in ne sme presojati pritožbeno sodišče v tem postopku, v katerem se preizkuša zgolj pravilnost procesne odločitve prvega sodišča, ki je obtoženčevo pritožbo, ki je bila nedovoljena, zavrglo, kar pa je po prepričanju pritožbenega sodišča povsem pravilna in zakonita odločitev.