Zavarovalnica ima pravico, da se spornim zahtevkom oškodovancev upira. Če se jim upira neutemeljeno, kot v navedenem primeru, ko je tožnik v omenjeni pravdi uspel, je sankcija za njeno ravnanje v zamudi s plačilom denarne terjatve in posledičnem teku zakonskih zamudnih obresti. Ni pa mogoče takšnega ravnanja že samega po sebi kvalificirati kot protipravno ravnanje, saj gre le za izvrševanje njene pravice, da nasprotuje zahtevkom oškodovancev, ki so sporni. Protipravno bi bilo lahko le ravnanje zavarovalnice, ki bi pomenilo zlorabo omenjene pravice. Takšnega ravnanja toženke pa tožnik v tej pravdi ni zatrjeval.
KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 502, 502a, 502a/1, 502b, 502b/4, 502c.
zahtevek za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - velika premoženjska korist
Pri odločanju o tem, ali je predlog za podaljšanje navedenega ukrepa utemeljen, sodišče prve stopnje presoja obstoj utemeljenega suma in ocenjuje, ali so se razlogi, zaradi katerih je bilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odrejeno, spremenili in so nastopile okoliščine, zaradi katerih ga ne bo podaljšalo. Sodišče prve stopnje se je v sklepu pri tej presoji utemeljeno oprlo na pravnomočno obtožnico in pojasnilo tudi vsebino dokazov, pridobljenih in izvedenih po vložitvi obtožnice, na tej podlagi pa tehtno zaključilo in v sklepu obrazložilo, zakaj meni, da se utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, očitanih obdolžencem, ni omajal in zakaj je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bilo odrejeno, potrebno podaljšati.
kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - opis dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja
Obtoženec je bil z očitanimi ravnanji, ko je ne zgolj vsakodnevno prevzemal zaslužek od prostitucije oškodovanke in po denar k njej pošiljal celo druge ljudi, temveč predvsem s tako intenzivnim spremljanjem in nadzorovanjem izvajanja prostitucije, z različnimi oblikami nadzora nad oškodovanko in z obiskovanjem stanovanja, kjer je prostitucijo izvajala, z razpolaganjem z njenimi gesli na spletnih straneh, na katerih je bila prijavljena, nedvomno aktivno vključen v prostitucijo oškodovanke. S tem je obtoženec dejansko nadziral izvrševanje prostitucije, kar po mnenju pritožbenega sodišča omogoča zaključek, da je bil pri prostituciji oškodovanke dejavno udeležen.
Prav tako ne gre spregledati nadaljnjega očitka obtožencu, da je vodil evidence oškodovankinih strank in njenega zaslužka. Navedena aktivnost, zajeta v opis dejanja, konkretizira sodelovanje pri prostituciji, saj vodenje evidenc v zvezi s prostitucijo že po vsebini lahko predstavlja aktiven prispevek k njenemu izvajanju.
odpoved najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razširitev tožbe na novega tožnika - sosporništvo - pravica do obrambe - preložitev naroka - pravica do poštenega sojenja - pritožbena novota - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - konkretizacija dokaznega predloga
S tem v zvezi je toženki pojasniti, da procesni položaj, ki je nastal z vstopom drugo tožnice v to pravdo, urejajo določbe 191. člena ZPP, ki se nanaša na sosporništvo. Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko več oseb uveljavlja svoje zahtevke z isto tožbo (začetno sosporništvo), pod enakimi pogoji pa se lahko vse do konca glavne obravnave pridruži tožniku tudi nov tožnik (naknadno sosporništvo - drugi odstavek 191. člena ZPP). Pri tem ne začetno ne naknadno sosporništvo na aktivni strani, v nasprotju z naknadnim sosporništvom na pasivni strani, ni odvisno od privolitve toženca, saj se njegov procesni položaj zaradi vstopa novega tožnika ne spremeni. Pridruženi tožnik mora namreč po tretjem odstavku 191. člena ZPP prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je ob njegovem vstopu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053674
KZ-1 člen 196, 196/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 437, 437/1. ZPIZ-2 člen 30, 30/2, 134.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - prispevki - neplačilo prispevka - pokojninska doba - pravica do plače - izguba pravice
Obdolženec namreč ni ravnal v skladu z zavezujočimi blanketnimi predpisi, ki napotujejo na predpise o plači in plačilu predpisanih prispevkov, ko delavcem ni plačal predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer je delavcem omejil pravico do bruto plače, ki jim pripada, pri čemer ni spregledati, da je šlo za večje število delavcev, nekaterim od njih pa prispevki niso bili plačani tudi več kot tri mesece, na kar pravilno opozarja pritožba.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba pri delu - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine - poškodba petnice
Pritožbeno sodišče verjame tožniku, da so bile bolečine neprijetne in naravno je, da jih vsak težko prenaša, posebej ko hude bolečine trajajo dolgo, česar pa sodišče prve stopnje pri odmeri ni spregledalo. A odmera odškodnine ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno, ampak mora sodišče (poleg upoštevanja vseh okoliščin posameznega oškodovanca) subjektivno doživljanje oškodovanca objektivizirati.
V zapisniku z glavne obravnave z dne 8. 7. 2021 je navedeno: »Pooblaščenec tožnika priglaša stroške kot do sedaj v vlogah«. Te izjave, v nasprotju z navedbami tožeče stranke, ni mogoče interpretirati kot da priglaša tudi stroške, ki v vlogah nikoli niso bili priglašeni, t.j. stroške za tožbo in za pristop na naroke. Prav tako predmetna izjava tožeče stranke ni substancirana oz. ni dovolj določna, da bi lahko predstavljala priglasitev stroškov za pristop na naroke in tožbo. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP).
ZP-1 člen 135, 155, 155/1, 155/1-8. ZTuj-2 člen 44, 44/5, 44/7, 60,145, 145/2, 145/2 - 2.
zahteva za sodno varstvo - razlogi o krivdi - sestavine sodbe - nezakonito bivanje tujca
Razlogi o subjektivnem elementu prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek so nujna sestavina obrazložitve v skladu s 135. členom ZP-1. Odsotnost teh razlogov v sodbi predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
OZ-UPB1 člen 633, 635, 635/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8,15, 458, 458.
podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - pobotni ugovor - kršitev določb o postopku v sporih majhne vrednosti
Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj je torej pravočasno grajanje, poleg tega pa je ugovor vezan na zahtevek na plačilo storitve, v zvezi s katero je naročnik uveljavljal napake in ne na katerikoli zahtevek (kot je bilo v predmetni zadevi, saj se je zahtevek tožeče stranke nanašal na drug življenjski dogodek).
otroški dodatek - razveljavitev sodbe - upoštevanje družinskih članov
Dejstvo stalnega prebivališča polnoletne hčere B. B. je po oceni pritožbenega sodišča ključno. Če bi polnoletna hči B. B. imela stalno prebivališče pri tožnici, bi jo bilo potrebno šteti med družinske člane tožnice, kar posledično pomeni tudi upoštevanje dohodkov polnoletne hčere B. B. V primeru, da ima polnoletna hči B. B. stalno prebivališče pri očetu, se ne more šteti med družinske člane tožnice, posledično se ne morejo pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine šteti niti njeni dohodki. Kot pravilno opozarja tožnica, je na sporno dejstvo prebivališča polnoletne hčere B. B., opozarjala že v predhodnem upravnem postopku kot tudi v tožbi in na glavni obravnavi dne 20. 10. 2021. Zato je pravno pomembno dejstvo, ali je polnoletna hči B. B. v relevantnem obdobju res prebivala pri tožnici, zaradi česar bi jo bilo potrebno presojati kot družinskega člana tožnice. Je pa seveda to dejstvo pomembno v povezavi z obveznostjo tožnice pristojnemu CSD sporočati spremembe, ki lahko vplivajo na samo pravico. To v postopku ni raziskano, ker je sodišče napačno štelo, da je tožnica ugovarjala samo upoštevanju dohodkov polnoletne hčere B. B., ne pa dejstvu njenega stalnega prebivališča.
ZFPPIPP člen 299a, 299a/4, 330, 330/1, 330/3-1, 331. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - prodaja nepremičnine - zaznamba izbrisne tožbe - odprti sodni postopki
Če je v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba.
Iz 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - stopnja alkoholiziranosti - tehnična sredstva
Stopnja alkohola v organizmu, ki je pomembna za opredelitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in izrek sankcij, se namreč lahko ugotavlja s tehničnimi sredstvi (elektronskim alkotestom ali etilometrom) oz. z analizo telesnih tekočin (krvi in urina), na pa na podlagi trditev o zaužiti količini alkoholnih pijač.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Vsebina pritožbe se nanaša na nedopusten in posledično neupošteven pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče glede tega razloga ni bilo dolžno opraviti naroka in izvajati predlaganih dokazov.
KZ člen 82, 82/3. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 401, 401/1, 401/1-2. URS člen 27.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna kazenska sodba - izbris obsodbe iz kazenske evidence - kazenska ovadba - zavrženje kazenske ovadbe - neizpolnjevanje obveznosti
Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1). Glede na takšen zapis in zaradi domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS) pa mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris prejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.
odločitev o pravdnih stroških - pritožba zoper odločitev o stroških - potrebni stroški postopka - načelo uspeha - delni uspeh strank - vrednotenje uspeha po temelju in višini - soprispevek oškodovanca
Sodna praksa drobljenje pravdnega uspeha na temelj in višino dopušča le v primerih, ko je velik del dokaznega postopka namenjen izključno obravnavanju temelja zahtevka. V tej zadevi ne gre za tak primer.
predlog za sodno ureditev meje - vsebina predloga za ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog - spornost meje
Ker predlog predlagatelja za ureditev meje v sodnem postopku razlogov o tem, zakaj in kako je meja sporna, ni vseboval in predlagatelj svojega predloga ni dopolnil niti po tem, ko je prejel opozorilo nasprotnega udeleženca, da glede na predlagateljeve trditve, da meja ni sporna, ni procesnih pogojev, da bi se o meji odločalo v sodnem postopku, ni dopolnil (169. člen ZNP-1), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljev predlog zavrglo.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Čeprav iz poslovnega registra Slovenije pri Ajpes res izhaja, da je storilka zgolj družbenica v družbi A. d.o.o., medtem ko je zakoniti zastopnik te družbe D. T., in četudi drži, da sama nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče v okviru predmetnega postopka tega ne more upoštevati oziroma na podlagi takih navedb spremeniti izpodbijane odločitve, saj je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je slovensko sodišče nanjo vezano.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti
Okoliščine, ki jih v svojem predlogu navaja obdolženec, v spisovnem gradivu niso z ničemer objektivno izkazane in po svoji vsebini že pomenijo žalitev sodišča. Kot rečeno, obdolženi žaljivih očitkov na račun Okrajnega sodišča v Velenju ni z ničemer konkretiziral. Prav tako ne gre pritrditi očitku o zavlačevanju postopka, saj je bil obtožni predlog v predmetni kazenski zadevi vložen 23. 3. 2021, obdolžencu pa vročen 1. 4. 2021.
Interventni predpis (ZIUOOPE) ni zožil možnosti za pridobitev pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno, namen tega zakona je bil, da pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1. Nenazadnje to izhaja že iz samega naziva zakona, ki je bil sprejet zaradi odprave oziroma omilitve posledic, ki jih je povzročila epidemija, ne pa da bi z njegovim sprejetjem določeni kategoriji dijakov oziroma študentov onemogočil uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 243, 262, 262/1. ZVDZ člen 7, 7/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev skrbnika - namen skrbništva - izbira skrbnika - želje varovanca - center za socialno delo kot skrbnik - dolžnosti skrbnika - naloge skrbnika - pasivna volilna pravica - odvzem pravice biti voljen - izvedensko mnenje - obrazložitev izvedenskega mnenja
Osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, sodišče postavi pod skrbništvo (prvi odstavek 262. člena DZ). Skrbnik ji pomaga pri urejanju zadev, ki jih ne zmore opraviti sama, in skrbi za zavarovanje njenih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ).