ZD člen 163, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep o dedovanju - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - stranke v zapuščinskem postopku - položaj stranke - pravica iz zapuščine
Stranka v smislu ZD so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
Pritožnica ni dedinja, niti ne uveljavlja druge pravice iz zapuščine. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je v pravnem razmerju le do zapustnikovega dediča. Navedeno ji ne daje položaja stranke in s tem pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Neogibnost pripora kot skrajnega osebnega omejevalnega ukrepa za zagotovitev varnosti ljudi je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo pod točko 11 izpodbijanega sklepa. Izrecno je izpostavilo, da milejši ukrepi po ZKP (hišni pripor ali prepoved približanja) ne pridejo v poštev, ker bi se obdolženec lahko vrnil le nazaj v dom upokojencev.
ZPP člen 105, 108. ZNP-1 člen 23, 42, 94, 94/1. DZ člen 203, 203/4.
nepravdna zadeva - znižanje preživnine za otroka - vsebina predloga - obvezne sestavine vloge - kogentne določbe zakona - poziv za dopolnitev predloga - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nedopolnjenega predloga - nov predlog - pravna pomoč - procesna predpostavka za odločanje - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju
Splošno zapoved razumljivosti in popolnosti vloge vsebuje drugi odstavek 105. člena ZPP, ki ureja tudi njene obvezne sestavine: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. To določbo dopolnjujeta 23. člen ZNP-1, ki določa, da mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaza za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, ter tretji odstavek 105. člena ZPP z zahtevo po podpisu vložnika.
Ker predlog tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bil popoln, ob tem, da predlagatelj niti ni predložil zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju, ki je procesna predpostavka za obravnavanje njegovega predloga, je sodišče prve stopnje predlog na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
zavrženje pritožbe kot prepozne - vloga poslana nepristojnemu sodišču - krajevna pristojnost - predlog za podaljšanje roka
Pritožba je pravočasno vložena le, če je pravočasno izročena pristojnemu sodišču, razen če gre za izjemo iz desetega odstavka 112. člena ZPP. Če stranka pritožbo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. To velja tudi za primer napake pri krajevni pristojnosti, kot je bilo to v konkretni zadevi (ko je tožeča stranka vlogo poslala Okrožnemu sodišču v Krškem namesto Okrožnemu sodišču v Ljubljani).
zavrženje tožbe - razlog za zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv stranki na popravo tožbe - nedoločnost tožbenega zahtevka - določnost zahtevka - oblikovanje tožbenega zahtevka - pravna pomoč
Tožnik v postavljenem roku ni popravil in dopolnil tožbe, kot mu je naložilo prvo sodišče. Sodišču je sicer poslal vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev tožbe", vendar pa še vedno ni postavil določnega tožbenega zahtevka, zato tožba ni bila primerna za obravnavo. Prvo sodišče je zato utemeljeno zavrglo tožbo.
Oblikovanje določnega tožbenega zahtevka je dolžnost tožeče stranke, ne pa naloga sodišča.
ZOPNI člen 2, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 28, 28/1. ZIZ člen 58, 58/2.
začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - podaljšanje začasnega zavarovanja - hitrost postopka zavarovanja - kataloško kaznivo dejanje - premoženje nezakonitega izvora - trditveno in dokazno breme
Dokazni standard za odločanje v postopku zavarovanja je nižji kot pri izdaji sodbe. Zadošča standard verjetnosti. Ker mora sodišče postopek zavarovanja izvesti hitro, odloči o izpolnjenosti zakonskih pogojev z izdajo začasne odredbe na podlagi tistih dokazov, katerih izvedba je čim hitrejša. To so praviloma listinski dokazi. Izvajanje ustnih dokazov je praviloma pridržano za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi.
Po prvi alineji prvega odstavka 20. člena ZOPNI je za začasno zavarovanje pravno relevantno zgolj dejstvo, da je bil dokazni standard utemeljenih razlogov za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja podan (vsaj) v času predkazenskega postopka. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da je bilo temu pogoju zadoščeno z izdajo odredbe o hišni preiskavi v predkazenskem postopku z dne 13. 3. 2020, ki je bila izdana pred sklepom o uvedbi preiskave zaradi sume storitve poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja, na katerega se opira pritožnik. Za začasno zavarovanje zadošča, da so ob izdaji odredbe za hišno in osebno preiskavo bili ugotovljeni utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega dejanja in ni treba, da bi bili potrjeni tudi v nadaljnji preiskavi ali v kazenskem postopku.
Po ZOPNI se odvzame premoženje, ki je bilo pridobljeno na nezakonit način (2. člena ZOPNI). Zakon ne zahteva, da bi bilo to premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, zlasti ne s kataloškim kaznivim dejanjem, ki je bilo odločilno za pričetek postopka finančne preiskave kot predhodne faze postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI, kateri sledi sodni (pravdni) postopek. Za odvzem premoženja nezakonitega izvora zadošča (kakršna koli) nezakonitost.
ZKP člen 35, 35/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/1.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepristranskost in neodvisnost sojenja
Dejstvo, da bi naj obdolženi A.A. očitano kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1 storil na škodo okrajnega sodnika B.B., ki sodniško funkcijo opravlja na Okrajnem sodišču v X.
Ker je upnik dražbo preklical in predlagal odlog izvršbe na premičnine, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so bili stroški v zvezi z navedenim obračunom za predmetno izvršbo potrebni.
ZIZ člen 53, 53/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - zavrnitev dokaznega predloga - zastaranje judikatne terjatve - zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem dolžnika ni izvedlo, pritožba utemeljeno zatrjuje, da ga je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma se do njega ni vrednostno opredelilo.
padec po stopnicah - neustrezna osvetlitev stopnišča - odškodninska odgovornost organizatorja javne prireditve - odškodninska odgovornost lastnika stavbe - objekt v javni rabi - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek oškodovanca
V obravnavani zadevi gre za javni prireditveni prostor, ki je namenjen rabi širšega kroga oseb, zato mora biti upravitelj takšnega prostora še toliko bolj skrben. Toženka kot lastnica neutemeljeno prelaga odgovornost za ustrezno osvetlitev na organizatorja prireditve. Drži sicer, da je uporabnik tisti, ki prižiga luči, je pa na lastniku oziroma najemodajalcu, da zagotovi ustrezno postavitev stikal, da uporabnik to lahko naredi in varno uporablja objekt. Zaradi neustrezno postavitve stikal toženka ni omogočila, da bi se prireditveni prostor sploh lahko varno uporabljal. Krivdne odgovornosti bi se v danem primeru lahko razbremenila, če bi uporabnika izrecno opozorila na pomanjkljivost glede stikal, česar pa ni zatrjevala. Ker organizator prireditve ni bil opozorjen, da s strani, s katere je prihajala tožnica proti stopnišču, ni bilo mogoče prižgati luči, mu tudi ni mogoče očitati, da luč na hodniku ni bila (ves čas) prižgana iz druge strani.
ZPP člen 454, 454/2. ZOsn člen 14, 27. ZOFVI člen 86, 86/1. OZ člen 9. ZŠolPre člen 7, 8. URS člen 57, 57/2.
narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti - osnovna šola - povrnitev stroškov za izobraževanje
V postopkih majhne vrednosti glavna obravnava ni obvezna.
odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - pogojna obsodba - odmera kazni
Prav tako si pritožba napačno razlaga kot obteževalno okoliščino dejstvo, da je obdolženi očitano kaznivo dejanje storil v času, ko je zoper njega tekel še drugi kazenski postopek, saj ta okoliščina ne more imeti nobenega vpliva na izrek kazenske sankcije in so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7/1, 7/1-1.. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 19, 285, 339, 339/2, 339/2-8.. ZPPreb-1 člen 2, 2-3.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče - splošna in posebna pristojnost
Po določbi 18. in 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali odločitev o sporu spada v sodno pristojnost. Glede na tožbene navedbe, po katerih sta toženi stranki subjekta, ki imata sedeža v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljevanju EU), je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom, zato je v obravnavani zadevi za odločitev o pristojnosti sodišča v R Sloveniji merodajna Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba BU1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054366
ZZUSUDJZ člen 1. ZKP člen 339, 339/3. KZ-1 člen 90.
zastaranje kazenskega pregona - nedovoljena pritožba - odločba o glavni stvari - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Zgolj v primeru, ko pride do zastaranja kazenskega pregona, sodišče o tem odloči s posebno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, medtem ko posebnega ugotovitvenega sklepa o tem, kaj vpliva na tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona, zakon ne predvideva.
Sodišče prve stopnje je ob dejstvu, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, tožena stranka pa v roku 30 dni ni odgovorila na tožbo in ker v delu zahtevka, ki se nanaša na plačilo 6.832,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, in utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka sama, ali z dejstvi, ki so splošno znana, presodilo, da so izpolnjene vse zakonske predpostavke v skladu s 318. členom ZPP. Sodišče je zato na podlagi 314. in 318. člena ZPP izdalo delno zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko za plačilo 6.832,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2019 dalje do plačila.
Pri obeh tožbenih zahtevkih gre za dajatvena tožbena zahtevka, ki ju tožeča stranka vtožuje potem, ko je skladno z določbo 639. člena OZ kot naročnica del izbrala jamčevalni zahtevek, ki ji daje pravico do odstopa od pogodbe in je to oblikovalno pravico uresničila z enostransko izjavo volje, ki jo je sporočila toženi stranki, kar ni pritožbeno sporno.
Tožeča stranka tako vtožuje tožbeni zahtevek, s katerim terja vračilo plačanega avansa, z drugim tožbenim zahtevkom pa od tožene stranke terja odstranitev tistega, kar je vgradila, torej gre tudi za dajatveni tožbeni zahtevek, pri obeh zahtevkih pa gre za tožbena zahtevka kot posledica razveze podjemne pogodbe in ne za jamčevalni tožbeni zahtevek, ki bi ju bilo potrebno obravnavati kot enotni tožbeni zahtevek.
V zapisniku z glavne obravnave z dne 8. 7. 2021 je navedeno: »Pooblaščenec tožnika priglaša stroške kot do sedaj v vlogah«. Te izjave, v nasprotju z navedbami tožeče stranke, ni mogoče interpretirati kot da priglaša tudi stroške, ki v vlogah nikoli niso bili priglašeni, t.j. stroške za tožbo in za pristop na naroke. Prav tako predmetna izjava tožeče stranke ni substancirana oz. ni dovolj določna, da bi lahko predstavljala priglasitev stroškov za pristop na naroke in tožbo. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP).
sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa - dediči - izvenzakonska zveza - sporno dejansko vprašanje - nesporno dejstvo - razlogi sklepa
Sodišče prve stopnje se do spornega dejstva, ali je (bila) A. A. zapustnikova zunajzakonska partnerka, ni opredelilo. Čeprav je večina dedičev to dejstvo priznala, ga ni moč šteti za nespornega, saj mu je pritožnica ugovarjala. Glede na izrek sklepa je sodišče prve stopnje A. A. očitno štelo za zunajzakonsko partnerko in dedinjo po pokojnem, vendar za svojo odločitev ni podalo nikakršnih razlogov. Pritožničinega ugovora ni obravnavalo in ni navedlo razlogov za njegovo zavrnitev, niti ni pojasnilo, ali ga je glede na pritožničino izjavo, da ne bo vlagala tožbe, morda štelo za umaknjenega. Od razrešitve navedenega spornega vprašanja je odvisen krog dedičev in višina njihovih dednih deležev.
odškodninska odgovornost investitorja - nesreča pri delu - dolžna skrbnost - vzročna zveza
Pasivnost oziroma celo vztrajanje investitorja pri nepravilni montaži je zagotovo eden od vzrokov, ki je življenjsko gledano, logično in razumsko ter po rednem teku stvari prispeval k nastali nesreči. Prav tako je v OZ v zvezi z ZGO-1 mogoče najti zadostno pravno podlago, da je med drugim treba tudi z ustreznim ravnanjem investitorja zagotoviti varno opravljanje dela. Ravnanja izvajalca in njegovih delavcev niso pretrgala vzročne zveze, saj je prav zaradi predmetnega ravnanja tudi investitorka, ki je dopuščala in vztrajala pri nadaljevanju neustrezne montaže postala soodgovorna za nastalo škodo.
Neutemeljeno je pritožbeno izpostavljanje, da je toženka le naročnik, ki izbere profesionalnega izvajalca, da mora slednji dela izvesti strokovno in da je njena obveznost le v plačilu po pogodbi. V trenutku, ko je bila toženka opozorjena o neustreznosti montaže s strani omenjenega izvajalca, je namreč tudi sama postala dolžna, da ustrezno ukrepa v smeri (ne)dopustitve takšnega opravljanja del in je njeno vztrajanje pri nadaljevanju del treba šteti kot protipravno ravnanje.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - prepozen predlog - zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega
Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-14/20 z dne 14. 5. 2020 se ugotovitev o neskladnosti navedenega roka z Ustavo nanaša na vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom, v danem primeru pa je pritožnik vložil predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Gre torej za drug predmet oziroma za predmet, ki v navedeni odločbi Ustavnega sodišča ni zajet in je bilo pritožnika po ugotovljenem zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj duševne motnje - obstoj milejšega ukrepa - nujnost ukrepa
Pritožnik utemeljeno opozarja, da izvedenec psihiatrične stroke pri pregledu nasprotnega udeleženca ni ugotovil prepričljivih znakov notranje pogojene duševne bolezni, znaki nanašalne blodnjavosti ob sprejemu pa so bili izrazito vezani na obdobje alkoholiziranosti in nezadovoljstvo s sodnim postopkom (v kazenski zadevi). Razen občutkov pod vplivom alkohola, da se vaščani o njem pogovarjajo, izvedenec drugih kvalifikacijskih znakov, ki bi potrdili obstoj duševne motnje psihotične intenzitete, zaradi katere naj bi imel hudo moteno presojo realnosti, ni diagnosticiral. S tem pa ni izpolnjen eden od nujnih pogojev za pridržanje, kot jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr.