ZOPNI člen 2, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 28, 28/1. ZIZ člen 58, 58/2.
začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - podaljšanje začasnega zavarovanja - hitrost postopka zavarovanja - kataloško kaznivo dejanje - premoženje nezakonitega izvora - trditveno in dokazno breme
Dokazni standard za odločanje v postopku zavarovanja je nižji kot pri izdaji sodbe. Zadošča standard verjetnosti. Ker mora sodišče postopek zavarovanja izvesti hitro, odloči o izpolnjenosti zakonskih pogojev z izdajo začasne odredbe na podlagi tistih dokazov, katerih izvedba je čim hitrejša. To so praviloma listinski dokazi. Izvajanje ustnih dokazov je praviloma pridržano za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi.
Po prvi alineji prvega odstavka 20. člena ZOPNI je za začasno zavarovanje pravno relevantno zgolj dejstvo, da je bil dokazni standard utemeljenih razlogov za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja podan (vsaj) v času predkazenskega postopka. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da je bilo temu pogoju zadoščeno z izdajo odredbe o hišni preiskavi v predkazenskem postopku z dne 13. 3. 2020, ki je bila izdana pred sklepom o uvedbi preiskave zaradi sume storitve poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja, na katerega se opira pritožnik. Za začasno zavarovanje zadošča, da so ob izdaji odredbe za hišno in osebno preiskavo bili ugotovljeni utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega dejanja in ni treba, da bi bili potrjeni tudi v nadaljnji preiskavi ali v kazenskem postopku.
Po ZOPNI se odvzame premoženje, ki je bilo pridobljeno na nezakonit način (2. člena ZOPNI). Zakon ne zahteva, da bi bilo to premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, zlasti ne s kataloškim kaznivim dejanjem, ki je bilo odločilno za pričetek postopka finančne preiskave kot predhodne faze postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI, kateri sledi sodni (pravdni) postopek. Za odvzem premoženja nezakonitega izvora zadošča (kakršna koli) nezakonitost.
ZPP člen 105, 108. ZNP-1 člen 23, 42, 94, 94/1. DZ člen 203, 203/4.
nepravdna zadeva - znižanje preživnine za otroka - vsebina predloga - obvezne sestavine vloge - kogentne določbe zakona - poziv za dopolnitev predloga - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nedopolnjenega predloga - nov predlog - pravna pomoč - procesna predpostavka za odločanje - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju
Splošno zapoved razumljivosti in popolnosti vloge vsebuje drugi odstavek 105. člena ZPP, ki ureja tudi njene obvezne sestavine: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. To določbo dopolnjujeta 23. člen ZNP-1, ki določa, da mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaza za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, ter tretji odstavek 105. člena ZPP z zahtevo po podpisu vložnika.
Ker predlog tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bil popoln, ob tem, da predlagatelj niti ni predložil zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju, ki je procesna predpostavka za obravnavanje njegovega predloga, je sodišče prve stopnje predlog na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
zavrženje tožbe - razlog za zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv stranki na popravo tožbe - nedoločnost tožbenega zahtevka - določnost zahtevka - oblikovanje tožbenega zahtevka - pravna pomoč
Tožnik v postavljenem roku ni popravil in dopolnil tožbe, kot mu je naložilo prvo sodišče. Sodišču je sicer poslal vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev tožbe", vendar pa še vedno ni postavil določnega tožbenega zahtevka, zato tožba ni bila primerna za obravnavo. Prvo sodišče je zato utemeljeno zavrglo tožbo.
Oblikovanje določnega tožbenega zahtevka je dolžnost tožeče stranke, ne pa naloga sodišča.
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 201, 201/1-3, 432, 432/1-2.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pripor v skrajšanem postopku - predlog za odreditev pripora - zavrnitev predloga za odreditev pripora - priporni razlogi - vrsta kaznivih dejanj
Zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 ni dopustno odrediti pripora, čeprav gre za kaznivo dejanje, pri katerem je moč prepoznati tudi elemente nasilja.
ZD člen 163, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep o dedovanju - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - stranke v zapuščinskem postopku - položaj stranke - pravica iz zapuščine
Stranka v smislu ZD so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
Pritožnica ni dedinja, niti ne uveljavlja druge pravice iz zapuščine. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je v pravnem razmerju le do zapustnikovega dediča. Navedeno ji ne daje položaja stranke in s tem pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
zavrženje pritožbe kot prepozne - vloga poslana nepristojnemu sodišču - krajevna pristojnost - predlog za podaljšanje roka
Pritožba je pravočasno vložena le, če je pravočasno izročena pristojnemu sodišču, razen če gre za izjemo iz desetega odstavka 112. člena ZPP. Če stranka pritožbo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. To velja tudi za primer napake pri krajevni pristojnosti, kot je bilo to v konkretni zadevi (ko je tožeča stranka vlogo poslala Okrožnemu sodišču v Krškem namesto Okrožnemu sodišču v Ljubljani).
V zapisniku z glavne obravnave z dne 8. 7. 2021 je navedeno: »Pooblaščenec tožnika priglaša stroške kot do sedaj v vlogah«. Te izjave, v nasprotju z navedbami tožeče stranke, ni mogoče interpretirati kot da priglaša tudi stroške, ki v vlogah nikoli niso bili priglašeni, t.j. stroške za tožbo in za pristop na naroke. Prav tako predmetna izjava tožeče stranke ni substancirana oz. ni dovolj določna, da bi lahko predstavljala priglasitev stroškov za pristop na naroke in tožbo. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP).
odškodninska odgovornost investitorja - nesreča pri delu - dolžna skrbnost - vzročna zveza
Pasivnost oziroma celo vztrajanje investitorja pri nepravilni montaži je zagotovo eden od vzrokov, ki je življenjsko gledano, logično in razumsko ter po rednem teku stvari prispeval k nastali nesreči. Prav tako je v OZ v zvezi z ZGO-1 mogoče najti zadostno pravno podlago, da je med drugim treba tudi z ustreznim ravnanjem investitorja zagotoviti varno opravljanje dela. Ravnanja izvajalca in njegovih delavcev niso pretrgala vzročne zveze, saj je prav zaradi predmetnega ravnanja tudi investitorka, ki je dopuščala in vztrajala pri nadaljevanju neustrezne montaže postala soodgovorna za nastalo škodo.
Neutemeljeno je pritožbeno izpostavljanje, da je toženka le naročnik, ki izbere profesionalnega izvajalca, da mora slednji dela izvesti strokovno in da je njena obveznost le v plačilu po pogodbi. V trenutku, ko je bila toženka opozorjena o neustreznosti montaže s strani omenjenega izvajalca, je namreč tudi sama postala dolžna, da ustrezno ukrepa v smeri (ne)dopustitve takšnega opravljanja del in je njeno vztrajanje pri nadaljevanju del treba šteti kot protipravno ravnanje.
Sodišče prve stopnje je ob dejstvu, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, tožena stranka pa v roku 30 dni ni odgovorila na tožbo in ker v delu zahtevka, ki se nanaša na plačilo 6.832,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, in utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka sama, ali z dejstvi, ki so splošno znana, presodilo, da so izpolnjene vse zakonske predpostavke v skladu s 318. členom ZPP. Sodišče je zato na podlagi 314. in 318. člena ZPP izdalo delno zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko za plačilo 6.832,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2019 dalje do plačila.
Pri obeh tožbenih zahtevkih gre za dajatvena tožbena zahtevka, ki ju tožeča stranka vtožuje potem, ko je skladno z določbo 639. člena OZ kot naročnica del izbrala jamčevalni zahtevek, ki ji daje pravico do odstopa od pogodbe in je to oblikovalno pravico uresničila z enostransko izjavo volje, ki jo je sporočila toženi stranki, kar ni pritožbeno sporno.
Tožeča stranka tako vtožuje tožbeni zahtevek, s katerim terja vračilo plačanega avansa, z drugim tožbenim zahtevkom pa od tožene stranke terja odstranitev tistega, kar je vgradila, torej gre tudi za dajatveni tožbeni zahtevek, pri obeh zahtevkih pa gre za tožbena zahtevka kot posledica razveze podjemne pogodbe in ne za jamčevalni tožbeni zahtevek, ki bi ju bilo potrebno obravnavati kot enotni tožbeni zahtevek.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7/1, 7/1-1.. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 19, 285, 339, 339/2, 339/2-8.. ZPPreb-1 člen 2, 2-3.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče - splošna in posebna pristojnost
Po določbi 18. in 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali odločitev o sporu spada v sodno pristojnost. Glede na tožbene navedbe, po katerih sta toženi stranki subjekta, ki imata sedeža v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljevanju EU), je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom, zato je v obravnavani zadevi za odločitev o pristojnosti sodišča v R Sloveniji merodajna Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba BU1).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Dolžnik je v ugovoru navedel samo, da glavnica, ki je predmet izvršbe, ni pravilna, ni pa konkretizirano obrazložil, v čem naj bi bila glavnica nepravilna, zato je ob upoštevanju ugotovitve sodišča , da je upnikov predlog za izvršbo glede višine izterjevane glavnice s pripadki skladen z izvršilnim naslovom in ob upoštevanju, da je sodišče v tem obsegu tudi dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnikova ugovorna navedba o nepravilnosti višine izterjevane glavnice ni utemeljena.
padec po stopnicah - neustrezna osvetlitev stopnišča - odškodninska odgovornost organizatorja javne prireditve - odškodninska odgovornost lastnika stavbe - objekt v javni rabi - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek oškodovanca
V obravnavani zadevi gre za javni prireditveni prostor, ki je namenjen rabi širšega kroga oseb, zato mora biti upravitelj takšnega prostora še toliko bolj skrben. Toženka kot lastnica neutemeljeno prelaga odgovornost za ustrezno osvetlitev na organizatorja prireditve. Drži sicer, da je uporabnik tisti, ki prižiga luči, je pa na lastniku oziroma najemodajalcu, da zagotovi ustrezno postavitev stikal, da uporabnik to lahko naredi in varno uporablja objekt. Zaradi neustrezno postavitve stikal toženka ni omogočila, da bi se prireditveni prostor sploh lahko varno uporabljal. Krivdne odgovornosti bi se v danem primeru lahko razbremenila, če bi uporabnika izrecno opozorila na pomanjkljivost glede stikal, česar pa ni zatrjevala. Ker organizator prireditve ni bil opozorjen, da s strani, s katere je prihajala tožnica proti stopnišču, ni bilo mogoče prižgati luči, mu tudi ni mogoče očitati, da luč na hodniku ni bila (ves čas) prižgana iz druge strani.
sklep o dedovanju - ovira za odločanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - zadržanje izvršitve odločbe
Pritožnik ni navedel in izkazal, da je Ustavno sodišče RS zadržalo izvršitev navedenih posamičnih aktov oziroma ju razveljavilo ali odpravilo. Zato ni bilo ovire za izdajo sklepa o dedovanju, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje.
višina odškodnine - nepremoženjska škoda - pravno priznana škoda
Če je prvi tožnik občasno do zaključka fizioterapevtske obravnave, to je 2 meseca, trpel tudi blag sekundarni strah, ker je bolečine v vratu povezoval z obravnavano nesrečo in četudi je zaradi tega bilo v tem obdobju porušeno njegovo notranje ravnovesje, pa je povsem pravno nepomembno, saj ta strah ni v vzročni zvezi z utrpelo poškodbo čela in rame. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo v tem delu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00053559
URS člen 2, 29. KZ-1 člen 73, 73/2, 74, 74/1, 308, 308/3, 308/6, 308/8. ZKP člen 16, 16/2, 17, 269, 269/1-5, 285c, 285c/5.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzem predmetov - varnostni ukrep odvzema avtomobila - milejši zakon - sporazum o priznanju krivde - obtožno načelo - domneva nedolžnosti - načelo enakosti orožij - dokazno breme - načelo iskanja materialne resnice - dopustni pritožbeni razlog - odvzem protipravne premoženjske koristi - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Za opravo presoje, ali polpriklopnik predstavlja tveganje za splošno varnost ali moralne razloge, ko storilec ni lastnik, je z materialnopravnega vidika bistveno najprej ugotoviti, ali je bilo to vozilo sploh predelano oziroma prirejeno. Če da, ali je bilo predelano oziroma prirejeno za namen izvrševanja kaznivih dejanj oziroma, ali je bil lastnik tega vozila kakorkoli povezan z izvršitvijo obravnavanega kaznivega dejanja oziroma, ali se je tega dejstva vsaj zavedal.
Za odvzem predmeta osebi, ki ni storilec, je treba ugotoviti obstoj vsaj ene izmed naveznih objektivnih ali subjektivnih okoliščin – to je, da bodisi predmet predstavlja nevarnost „sam po sebi“ (prirejenost z namenom izvrševanja kaznivih dejanj), bodisi, da lastnik dopušča ali se vsaj zaveda dejstva, da se njegov predmet (tudi, če ni posebej prirejen) uporablja za izvrševanje kaznivih dejanj.
S procesnopravnega vidika je za presojo bistveno, da je bilo dokazno breme izkazati obstoj nevarnosti in tako utemeljenosti varnostnega ukrepa odvzema predmeta na državnem tožilcu.
sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa - dediči - izvenzakonska zveza - sporno dejansko vprašanje - nesporno dejstvo - razlogi sklepa
Sodišče prve stopnje se do spornega dejstva, ali je (bila) A. A. zapustnikova zunajzakonska partnerka, ni opredelilo. Čeprav je večina dedičev to dejstvo priznala, ga ni moč šteti za nespornega, saj mu je pritožnica ugovarjala. Glede na izrek sklepa je sodišče prve stopnje A. A. očitno štelo za zunajzakonsko partnerko in dedinjo po pokojnem, vendar za svojo odločitev ni podalo nikakršnih razlogov. Pritožničinega ugovora ni obravnavalo in ni navedlo razlogov za njegovo zavrnitev, niti ni pojasnilo, ali ga je glede na pritožničino izjavo, da ne bo vlagala tožbe, morda štelo za umaknjenega. Od razrešitve navedenega spornega vprašanja je odvisen krog dedičev in višina njihovih dednih deležev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054366
ZZUSUDJZ člen 1. ZKP člen 339, 339/3. KZ-1 člen 90.
zastaranje kazenskega pregona - nedovoljena pritožba - odločba o glavni stvari - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Zgolj v primeru, ko pride do zastaranja kazenskega pregona, sodišče o tem odloči s posebno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, medtem ko posebnega ugotovitvenega sklepa o tem, kaj vpliva na tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona, zakon ne predvideva.
KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 502, 502a, 502a/1, 502b, 502b/4, 502c.
zahtevek za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - velika premoženjska korist
Pri odločanju o tem, ali je predlog za podaljšanje navedenega ukrepa utemeljen, sodišče prve stopnje presoja obstoj utemeljenega suma in ocenjuje, ali so se razlogi, zaradi katerih je bilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odrejeno, spremenili in so nastopile okoliščine, zaradi katerih ga ne bo podaljšalo. Sodišče prve stopnje se je v sklepu pri tej presoji utemeljeno oprlo na pravnomočno obtožnico in pojasnilo tudi vsebino dokazov, pridobljenih in izvedenih po vložitvi obtožnice, na tej podlagi pa tehtno zaključilo in v sklepu obrazložilo, zakaj meni, da se utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, očitanih obdolžencem, ni omajal in zakaj je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bilo odrejeno, potrebno podaljšati.
Zavarovalnica ima pravico, da se spornim zahtevkom oškodovancev upira. Če se jim upira neutemeljeno, kot v navedenem primeru, ko je tožnik v omenjeni pravdi uspel, je sankcija za njeno ravnanje v zamudi s plačilom denarne terjatve in posledičnem teku zakonskih zamudnih obresti. Ni pa mogoče takšnega ravnanja že samega po sebi kvalificirati kot protipravno ravnanje, saj gre le za izvrševanje njene pravice, da nasprotuje zahtevkom oškodovancev, ki so sporni. Protipravno bi bilo lahko le ravnanje zavarovalnice, ki bi pomenilo zlorabo omenjene pravice. Takšnega ravnanja toženke pa tožnik v tej pravdi ni zatrjeval.
V skladu z določbo 441. člena ZKP se sme ugovor krajevne pristojnosti v skrajšanem postopku podati le do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani tožilca (prvi odstavek 443. člena ZKP). V drugi vrsti pa je pojasniti, da je kaznivo dejanje neplačevanja preživnine storjeno tudi na kraju, kjer živi storilec in je prišlo do katere od oblik izvršitve kaznivega dejanja.
Ker gre v obravnavani zadevi za kazensko zadevo, pa pritožba ustalitve krajevne pristojnosti ne more omajati niti s sklicevanjem na Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah.
Zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrže, pa ni pritožbe, zato je razpravljajoča sodnica z glavno obravnavo utemeljeno nadaljevala ter jo glede na obširno izveden kazenski postopek tudi zaključila in razglasila sodbo.
V celoti je namreč pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da ima plačevanje preživnine, po zadovoljitvi osnovnih eksistenčnih potreb zavezanca, prednost pred vsemi ostalimi finančnimi obveznostmi.