• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 25
  • >
  • >>
  • 261.
    VSL Sklep VII Kp 44619/2016
    15.2.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00054505
    ZKP člen 78, 78/1, 236, 445. KZ-1 člen 68, 68/1, 68/4, 160, 160/1, 160/4. ZOdv člen 6, 6/1. URS člen 29, 29-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
    žaljiva obdolžitev - objektivno žaljivo ravnanje - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - tajnost odvetnikovih podatkov - sodni opomin - posebne olajševalne okoliščine - seja pritožbenega senata - javna seja - skrajšani postopek
    Odvetnikov privilegij iz 236. člena ZKP ni absoluten. Odvetnik je po 236. členu ZKP oproščen dolžnosti pričanja o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju poklica. Prvi odstavek 6. člena ZOdv določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Upoštevaje navedeni zakonski določbi je torej pomembno le to, ali je odvetnik določen podatek izvedel od svoje stranke med opravljanjem odvetniškega poklica in ne tudi okoliščina ali ima oziroma nima s svojo stranko sklenjenega pisnega ali ustnega pooblastilnega razmerja.

    Za izrek sodnega opomina sta določena dva pogoja. S prvim (formalnim pogojem) se zahteva, da je kaznivo dejanje že po samem zakonu lahko glede na predpisano kazen. Z drugim pogojem pa se dodatno zahteva, da je bilo konkretno storilčevo ravnanje glede na okoliščine še posebno lahko.
  • 262.
    VDSS Sklep Pdp 671/2021
    15.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00055924
    ZPP člen 116, 116/1, 318, 318/1, 318/1-1.
    predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev tožbe v odgovor - opravičljiva zamuda - nepravilno vročanje
    Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker ji tožba skupaj s pozivom na odgovor nanjo ni bila vročena pravilno, saj je bilo sodno pisanje dne 6. 5. 2021 vročeno osebi, ki pri njej ni zaposlena in ji sodnega pisanja tudi ni vročila, to pa je razlog, da ni podala odgovora na tožbo. Tako ne gre za opravičljivo zamudo pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ampak kvečjemu za napako v zvezi z vročanjem, te napake pa se presojajo v okviru obravnave pritožbe zoper zamudno sodbo.
  • 263.
    VSK Sklep I Cp 50/2022
    15.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSK00056678
    ZPSPP člen 29, 29/3.. ZPP člen 435, 435/2.
    izpraznitveni nalog - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor - neobrazložen ugovor
    Ugovor je obrazložen, če so v njem navedena dejstva, s katerimi ga stranka utemeljuje in predlagani dokazi. V nasprotnem se šteje, da je ugovor neutemeljen.

    Toženec se je v ugovoru skliceval na nekakšen ustni dogovor o poravnavi dela najemnine s svojimi storitvami. Vendar pri tem ni navedel, za katere storitve in kakšen znesek poplačila naj bi pri tem šlo, niti kdaj naj bi ta njegova nasprotna dajatev (storitev) zapadla v plačilo. V zvezi s tem tudi ni podal nobenih dokaznih predlogov. Njegove navedbe so povsem pavšalne in dokazno nepodkrepljene.
  • 264.
    VSM Sklep I Cp 110/2022
    15.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00054691
    ZPP člen 157, 161, 161/4.
    stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - nujni in enotni sosporniki - pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - stroški posameznega sospornika
    Stroškovni sklep je akcesorna odločba in zanjo veljajo pravila ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov. Zato je pritožbeno zavzemanje, da morajo nujni in enotni sosporniki (torej toženki) trpeti v enaki meri prav vse posledice sodbe, ki je zanje lahko le enaka, zmotno.

    Obe toženki sta tožbo pripoznali, vendar je predmetna tožba na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega postopka, bila potrebna.
  • 265.
    VSL Sklep I Cp 1797/2021
    15.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00054830
    ZPP člen 249.
    izvedenina - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - pridobitev pravice - naloga izvedenca - oprava naloge - pripombe na izvedensko mnenje
    Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima po prvem odstavku 249. člena ZPP med drugim pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. To pravico pridobi, ko opravi svojo nalogo. Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje. Izvedenec je namreč strokovni pomočnik sodišča in ne strank oziroma udeležencev postopka.

    Plačilo za izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju, medtem ko je do dodatne oziroma posebne nagrade izvedenec upravičen le takrat, ko mora odgovoriti na nova vprašanja, ki mu jih sodišče dotlej še ni zastavilo.
  • 266.
    VSM Sklep IV Kp 17239/2020
    15.2.2022
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
    VSM00054449
    KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9.
    alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
    Po razumljivih razlogih sklepa je sodišče prve stopnje pritožnikovo osebnostno urejenost ocenjevalo v razmerju med socialnimi okoliščinami ter njegovo obsojenostjo za kazniva dejanja in kaznovanostjo za prekrške. Pri tem je pravilno ugotovilo, da so socialne okoliščine, kljub pritožnikovi priložnostni zaposlitvi premalo trdne in da sta na drugi strani obsojenost ter kaznovanost po obsegu tolikšni, da pritožnikova osebnostna urejenost niti zaradi skrbi za družino in ne zaradi zatrjevane pripravljenosti vrniti dolg oškodovani gospodarski družbi ne more biti večja.
  • 267.
    VSM Sodba IV Kp 33367/2021
    15.2.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00053833
    KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 240, 240/1, 241, 241/1, 331, 331/1, 371, 371/2.
    kaznivo dejanje grožnje - časovna opredelitev kaznivega dejanja - uporaba zapiskov pri zaslišanju - načelo ustnosti - izpovedba oškodovanca
    Pripomniti je le, da zaradi zapiskov med pričinim izpovedovanjem nista prizadeti ustnost samega izpovedovanja iz prvega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 240. člena ZKP in ne nevezanost izpovedovanja iz prvega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 241. člena ZKP. Drugače je, ko bi priča pripravljeno izpovedbo v preiskavi ali na glavni obravnavi zgolj prebrala, česar pa pritožniki končno ne zatrjujejo.
  • 268.
    VDSS Sodba Pdp 551/2021
    15.2.2022
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00055922
    ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 46, 97f, 98c, 98c/1.. ZSPJS člen 3, 3/1.. URS člen 14.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
    nezadostna trditvena podlaga - dodatek za nevarne naloge - plačilo razlike - zmotna uporaba materialnega prava - neizkoriščen tedenski počitek - odredba ministra - slovenska vojska - misija
    Tožnik je zgolj na splošno navajal, kakšne naloge je opravljal v času, ko je bil napoten na delo v tujino, in da je te naloge opravljal ves čas. Tudi po tem, ko je tožena stranka konkretno navedla, na katere dneve je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek in v zvezi s tem predložila omenjene evidence, tožnik svojih trditev ni v zadostni meri dopolnil.

    Pravna podlaga za določitev dodatka za nevarne naloge posameznemu pripadniku na MOM ni zgolj ZObr in na njegovi podlagi izdana Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, temveč predvsem splošni akt ministra, s katerim se dodatek za izvajanje nevarnih nalog določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. Tožena stranka v pritožbi zato utemeljeno opozarja, da je pripadnik lahko upravičen le do takšnih dodatkov, kot so za konkretno misijo določeni v odredbi ministra. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Vrhovnega sodišča RS (VIII Ips 5/2021, VIII Ips, 28/2021, VIII Ips 37/2021 in VIII Ips 34/2020).
  • 269.
    VDSS Sklep Pdp 78/2022
    15.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00055481
    ZPP člen 99, 99/4, 105a, 105a/3.
    umik pritožbe - zavrženje pritožbe - neplačilo sodne takse
    Tožnik sodne takse ni plačal, zato je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.
  • 270.
    VSM Sodba I Cp 968/2021
    15.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00054748
    OZ člen 15, 73, 190, 193.. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3.
    zamudna sodba - sklepčnost tožbe - soglasje volj - neobstoječ pravni posel - ničnost - neupravičena obogatitev - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti
    Posledica toženčeve procesne pasivnosti, torej dejstvo, da na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena, v danem roku ni odgovoril, je domneva o priznanju resničnosti v tožbi navedenih dejstev. Po določbi 3. alineje 318. člena ZPP je pogoj za izdajo zamudne sodbe tudi sklepčnost tožbe, to pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb.
  • 271.
    VDSS Sodba Pdp 624/2021
    15.2.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00055375
    ZGD-1 člen 38a.. OZ člen 73, 73/3, 86, 86/1, 319.. ZDR-1 člen 16, 16/2, 16/3.
    direktor - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - izpodbojnost sporazuma o prenehanju delovnega razmerja - ničnost sporazuma - napake volje - odpoved pravici
    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je sporazum veljaven in ustvarja učinke med strankama. Nepoznavanje vseh okoliščin pred podpisom sporazuma je po pravilnem razlogovanju sodišča prve stopnje lahko razlog za izpodbojnost sporazuma, vendar bi morala tožeča stranka v skladu z drugim in tretjim odstavkom 16. člena ZDR-1 napake volje uveljavljati v roku 30 dni od dneva, ko je izvedela za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok), oziroma v roku do enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok).
  • 272.
    VSL Sklep I Cp 187/2022
    15.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00056442
    ZPP člen 334, 334/2.
    umik pritožbe - dopustnost umika - ugotovitveni sklep
    Ker je tožnica pritožbo umaknila preden je pritožbeno sodišče o njej odločilo, je umik dopusten (drugi odstavek 334. člena ZPP). Zato se s tem sklepom zgolj ugotovi umik pritožbe.
  • 273.
    VSL Sklep I Cp 2079/2021
    15.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00053592
    ZPP člen 2, 3, 12, 181, 285. OZ člen 86. ZZK-1 člen 243.
    izbrisna tožba - pravni interes za tožbo - aktivna legitimacija - obstoj najemne pogodbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica interesa za izbrisno tožbo nima, ker na predmetni nepremičnini nima nobene stvarne ali obligacijske pravice. Zatrjuje sicer, da je imela sklenjeno najemno pogodbo, a je bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje ta s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4. 12. 2013 pravnomočno odpovedana. Zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana, neobstoj aktivne legitimacije za izbrisno tožbo pa izključuje pravni interes za vložitev vmesnega ugotovitvenega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti sporne prodajne pogodbe.

    Pomoč sodišča prava neuki stranki (12. člen ZPP) ter t. i. razjasnjevalna obveznost sodišča v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) nista neomejeni. Stranka je namreč tista, ki je dolžna navesti pravno relevantna dejstva, predlagati dokaze in postaviti ustrezen zahtevek. Obveznost sodišča ne more iti tako daleč, da bi bil sodnik dolžan namesto stranke dopolnjevati pomanjkljivo navedena dejstva. Omenjeni načeli sta nujno omejeni z načelom dispozitivnosti (2. in 3. člen ZPP) in ne smeta prekršiti dolžnosti sodnika, ki mora biti pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in enakopravno obravnavati obe stranki. V obravnavani zadevi je na pomanjkanje pravnega interesa obsežno opozorila že toženka v odgovoru na tožbo, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti materialno procesno vodstvo.

    Sodna praksa je že večkrat izrekla, da za veljavnost najemne pogodbe ni potrebno, da bi bil najemodajalec lastnik predmeta najema. Zato ni podlage za materialnopravni zaključek, kot ga očitno zasleduje pritožba, da bi bila bila najemna pogodba samo zaradi tega dejstva neveljavna in toženka iz nje ne bi imela pravic. Neveljavnost najemne pogodbe bi kvečjemu pomenila, da tožnica stanovanje zaseda brez (veljavne) pravne podlage.
  • 274.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1558/2021
    14.2.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00054321
    URS člen 22, 60. ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/1, 156/2. OZ člen 193.
    avtorske pravice - tarifa SAZAS - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - retransmisija glasbenih del v radijskih programih - določitev tarife za uporabo avtorskih del - avtorsko nadomestilo - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
    Pritožbene navedbe tožene stranke ne omajajo pravilnosti stališča o deljivosti terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del in dopustnosti uveljavljanja plačila nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV in RA programih v ločenih postopkih. Pomembno je le, da tožeča stranka v primeru ločenega uveljavljanja terjatve ne more uspeti z zahtevkom, višjim kot bi ji pripadal v primeru, če bi plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV in RA programih uveljavljala v enem (istem) postopku.

    Po presoji pritožbenega sodišča v nadaljevanju obrazložitve nanizani pravni argumenti utemeljujejo odstop od dosedanjega večinskega stališča v praksi višjega sodišča, da zaradi zagotavljanja enakega obravnavanja strank, konkurenčnosti med njimi in predvidljivosti, poseg v sam izračun nadomestila po metodologiji Vrhovnega sodišča ni mogoč.

    Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da ni podlage za odbitek nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe v RA programih v višini 0,03 EUR. Cena, ki jo je glasbenim delom (z zneskom 0,198 EUR) določilo Vrhovno sodišče, ne predstavlja cene za obe obliki izkoriščanja glasbenih del (predvajanje v TV in RA programih), temveč zgolj ceno za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih.
  • 275.
    VSL Sklep I Cp 102/2022
    14.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00053582
    ZST-1 člen 31, 31/1, 34a. ZPP člen 32, 32/1, 44, 44/1, 44/3. ZD člen 28.
    taksna obveznost - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spora - pravilnost odmere - sklep o stvarni nepristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrednost darila
    Če se na podlagi ugovora stranke zoper taksni nalog ugotovi, da je taksna obveznost napačno odmerjena, sodišče ugovoru ugodi, plačilni nalog razveljavi in določi novo višino takse, taksnemu zavezancu pa pošlje nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru (prvi in drugi odstavek 34.a člena ZST-1).

    Utemeljen je pritožbeni dvom o pravilnosti odmerjene sodne takse.

    Tožnici sta s tožbo uveljavili nedenarni zahtevek. ZPP določa, da je v takem primeru odločilna vrednost spora, navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena). Kadar navede očitno prenizko ali previsoko vrednost spora in je to pomembno za stvarno pristojnost, sodišče o njej odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP). Podobno pooblastilo je dano sodišču v ZST-1 za primer, da se pojavi utemeljen sum o prenizki vrednosti spora. Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri (prvi odstavek 31. člena ZST-1).

    Okrajno sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, ni sprejelo odločitve o vrednosti spora. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da zato pravnomočnost sklepa o stvarni nepristojnosti preprečuje okrožnemu sodišču le, da kot vrednost spora določi vrednost, ki ne presega 20.000 EUR (kar je po prvem odstavku 32. člena ZPP meja za pristojnost okrajnega sodišča).
  • 276.
    VSL Sodba II Cp 86/2022
    14.2.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00053992
    OZ člen 18, 82, 82/1, 83, 84, 117. ZVis člen 77.
    spor majhne vrednosti - plačilo šolnine - doktorat znanosti - zavrnitev doktorata - ustavne pravice - izpolnitev obveznosti
    Podelitev doktorskega naziva ni ustavno zagotovljena človekova pravica in se sodišču ni bilo treba ukvarjati z uravnoteženjem nasproti si stoječih ustavnih pravic.
  • 277.
    VDSS Sodba Pdp 669/2021
    14.2.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00055763
    ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/2, 177, 177/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 8, 236.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 4, 4/2.
    regres za letni dopust - pobotni ugovor - voznik - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - protipravnost - nastanek škode - nasprotna tožba - plačilo dnevnic
    Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo podatkom o vožnjah v pregledu aktivnosti voznika, čeprav se vsebina te listine nekoliko razlikuje od listine - protokol aktivnosti voznika. Toženka v pritožbi neutemeljeno opozarja na razlike in zmotno meni, da prav zaradi razlik sodišče prve stopnje nobene izmed listin ne bi smelo upoštevati. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo, pri čemer je kot ključno pravilno upoštevalo, da bi bili podatki o vožnjah tožnika navedeni v potnih nalogih, ki jih kljub sklepu sodišča toženka, ki bi jih bila dolžna hraniti, ni predložila. V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje za vsak mesec posebej konkretno utemeljilo število dnevnic, ki tožniku pripadajo, in njihovo višino, pri čemer je upoštevalo, da je že tožnik utesnil svoj zahtevek na način, da je za tiste dni, za katere iz listine ni razvidno, v kateri državi je bil, zahteval dnevnice v nižji višini, kot je določena za države vzhodne Evrope.
  • 278.
    VSL Sklep II Cp 164/2022
    14.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
    VSL00054604
    URS člen 23, 157, 157/1. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1. OZ člen 134, 134/1. ZS člen 99, 101. ZPP člen 1.
    pristojnost pravdnega sodišča - razmejitev pristojnosti med rednim in upravnim sodiščem - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - pravica do izobraževanja - prenehanje kršitev osebnostnih pravic - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa - nezakonitost odloka - sklep o nepristojnosti - pravica do sodnega varstva
    Tudi iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik zahteva pravno varstvo zaradi ravnanja prvo toženke, ki je sprejela protizakonite in nepotrebne oblastne akte (ukrepe), zoper drugo toženko pa iz razloga, ker te ukrepe izvaja in ker tožniku ne zagotavlja ustreznega šolanja (izobraževanja) od doma, kar vse posledično predstavlja nedopusten poseg v njegove ustavne pravice, kar dopušča vrednostno sintezo, da pravovarstveni nedenarni zahtevek nima civilnopravnega značaja. Prva toženka in posredno druga toženka sta s predpisi, za katere tožnik zatrjuje, da so nezakoniti, uresničevali javni interes (ex iure imperii). V sporno razmerje sta vstopili kot oblastna organa, zato se to razmerje ne ureja po pravilih obligacijskega prava.

    Zakon o upravnem sporu daje učinkovito sodno varstvo za ureditev pravnega razmerja, kot ga uveljavlja tožnik, s tem, ko zatrjuje, da je zaradi (oblastnega) delovanja nosilcev oblasti prišlo do kršitev njegovih pravic v procesu osnovnošolskega izobraževanja po ZOsn.

    Sodišče v pravdnem postopku ne odloča o zakonitosti predpisov oziroma aktov državnih organov in jih tudi ne odpravlja. Delovno področje pravdnega sodišča v konkretnem primeru je presoja odškodnine, delovno področje upravnega sodišča pa odločanje o zakonitosti predpisov in ureditev razmerja, s tem, da mora upravno sodišče pri ureditvi razmerja, če ugotovi nezakonitost akta, upoštevati javni interes, kar pa pomeni, da lahko uredi razmerje tudi na način, da ne odpravi prizadetost pravnega položaja tožnika. Ob taki razmejitvi pristojnost obeh sodišč, se izkaže kot logična zakonska ureditev, da sodišče v upravnem sporu lahko napoti tožnika na pravdo, kjer se bo odločalo o njegovem zahtevku, da se povrne škoda. Pri odločanju o škodi pa pravdno sodišče ne more presojati zakonitosti upravnega akta, ker je to presojo že opravilo stvarno pristojno upravno sodišče v upravnem sporu.
  • 279.
    VSL Sodba IV Cp 185/2022
    14.2.2022
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00053450
    ZZZDR člen 20, 105. DZ člen 26, 138, 141, 183, 290.
    razveljavitev zakonske zveze - uporaba zakona - veljavnost zzzdr - Družinski zakonik (DZ) - skupno starševstvo - starševska skrb - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki mladoletnega otroka s starši - obseg in način izvajanja stikov - določitev preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - preživninsko breme - vpliv stikov na preživninsko breme
    Zakonska zveza med pravdnima strankama je glede na določbo 20. člena ZZZDR neveljavna, saj zakonska zveza, ki jo je tožnica v ZDA sklenila z D. D., še ni prenehala.

    Pravilna je odločitev o zaupanju mld. A. v varstvo in vzgojo obema staršema. Res sodna praksa o vprašanju začetka uporabe materialnopravnih določb DZ ni enotna. Vendar pa je bilo že v več odločitvah pritožbenih sodišč zavzeto stališče, da mora sodišče od uveljavitve DZ uporabljati materialnopravne določbe DZ, prvi odstavek 290. člena DZ pa se nanaša na vprašanje pristojnosti.

    Deklica bo z vsakim od staršev preživela približno enako časa, izmenjave pa bodo pretežno potekale v vrtcu oz. v šoli, kar bo zmanjšalo možnosti za nastanek konfliktnih situacij med staršema v dekličini prisotnosti.

    Odločitev, da toženec prevzema večji delež preživninskega bremena, je pravilna.
  • 280.
    VDSS Sklep Pdp 600/2021
    14.2.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00055783
    ZPP člen 7, 339, 339/1.. ZObr člen 97f.. ZDR-1 člen 156.
    tedenski počitek - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - slovenska vojska - razpravno načelo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
    Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje z ugotovitvami o vsebini tožnikovih nalog na dneve, ko bi moral biti prost, preseglo njegovo trditveno podlago (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 7. člena ZPP), in da v posledici zmotnih materialnopravnih izhodišč glede narave in vsebine delovnih zadolžitev, ki pomenijo kršitev tedenskega počitka, ni celovito ugotovilo relevantnega dejanskega stanja.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 25
  • >
  • >>