ZNP-1 člen 42, 45, 45/2. DZ člen 271. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-2.
postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - razrešitev skrbnika za poseben primer - varstvo koristi otroka - pravdna sposobnost mladoletnika - stroški pritožbenega postopka
Prvostopno sodišče je že na podlagi takšnega postopanja predlagateljice v skladu z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 271. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) pravilno razrešilo postavljeno skrbnico za posebni primer.
Obdolžencu se očita, da je inkriminirane besede oškodovancu izrekel po telefonu (in ne osebno), pri čemer pa niti ni bistveno, da bi se oškodovanec dejansko počutil ogroženega ali ustrahovanega, temveč zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti táko ustrahovanje oziroma vznemirjenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055938
ZPP člen 139, 139/3, 277, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 45, 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 167, 167/2, 168, 168/1, 168/2, 174, 174/1.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - vročitev tožbe v odgovor - nepremoženjska škoda - izgubljen zaslužek - tuja nega in pomoč - mesečna renta
Tožnik je 23. 3. 2017 utrpel poškodbo na delu na gradbišču, ko je pri delu na strehi objekta padel skozi nezavarovano odprtino v globino 10 metrov, medtem ko sta s sodelavcem napenjala signirno vrv za označevanje potrebne višine slemena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala, v tožbi postavil ustrezne trditve in predložil dokaze, ki z njimi niso v nasprotju, zato mu je po vseh postavkah dosodilo primerno in pravično odškodnino za nematerialno škodo.
Ker je tožnica pritožbo umaknila preden je pritožbeno sodišče o njej odločilo, je umik dopusten (drugi odstavek 334. člena ZPP). Zato se s tem sklepom zgolj ugotovi umik pritožbe.
ZPP člen 2, 3, 12, 181, 285. OZ člen 86. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - pravni interes za tožbo - aktivna legitimacija - obstoj najemne pogodbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica interesa za izbrisno tožbo nima, ker na predmetni nepremičnini nima nobene stvarne ali obligacijske pravice. Zatrjuje sicer, da je imela sklenjeno najemno pogodbo, a je bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje ta s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4. 12. 2013 pravnomočno odpovedana. Zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana, neobstoj aktivne legitimacije za izbrisno tožbo pa izključuje pravni interes za vložitev vmesnega ugotovitvenega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti sporne prodajne pogodbe.
Pomoč sodišča prava neuki stranki (12. člen ZPP) ter t. i. razjasnjevalna obveznost sodišča v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) nista neomejeni. Stranka je namreč tista, ki je dolžna navesti pravno relevantna dejstva, predlagati dokaze in postaviti ustrezen zahtevek. Obveznost sodišča ne more iti tako daleč, da bi bil sodnik dolžan namesto stranke dopolnjevati pomanjkljivo navedena dejstva. Omenjeni načeli sta nujno omejeni z načelom dispozitivnosti (2. in 3. člen ZPP) in ne smeta prekršiti dolžnosti sodnika, ki mora biti pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in enakopravno obravnavati obe stranki. V obravnavani zadevi je na pomanjkanje pravnega interesa obsežno opozorila že toženka v odgovoru na tožbo, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti materialno procesno vodstvo.
Sodna praksa je že večkrat izrekla, da za veljavnost najemne pogodbe ni potrebno, da bi bil najemodajalec lastnik predmeta najema. Zato ni podlage za materialnopravni zaključek, kot ga očitno zasleduje pritožba, da bi bila bila najemna pogodba samo zaradi tega dejstva neveljavna in toženka iz nje ne bi imela pravic. Neveljavnost najemne pogodbe bi kvečjemu pomenila, da tožnica stanovanje zaseda brez (veljavne) pravne podlage.
uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - zamenjava ključavnice - neupravičena obogatitev - oddajanje solastne nepremičnine v najem - soglasje solastnika - temeljna načela obligacijskega prava - načelo proste presoje dokazov - sodna poravnava - javna dražba nepremičnin
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ne zahteva njene uporabe, samo po sebi še ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00053517
KZ-1 člen 20, 20/2, 86, 86/3, 186, 186/1. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
prestajanje zaporne kazni - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - zapor ob koncu tedna
Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, ampak vselej fakultativna, pri čemer je poudariti, da je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventivni in generalno preventivni, temveč tudi povračilni.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - namen stečajnega postopka - odpust obveznosti - ugasnitev terjatve
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Namen stečajnega postopka ni v tem, da terjatve upnikov ugasnejo, v kolikor niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Kaj takega iz zakona na izhaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053834
KZ-1 člen 30, 30/1, 30/2, 211, 211/1, 252, 252/1, 252/1-5. ZKP člen 372, 372-2, 391.
posebni primeri ponarejanja listin - goljufija - prokurist - kršitev kazenskega zakona - dejanska zmota - oseba, ki razpolaga s pečatom - posojilna pogodba - osebni stečaj - sostorilstvo
Življenjsko in izkustveno je nelogično, da bi obdolženka iz lastnih (osebnih) sredstev poplačevala dolg J. J., če naj bi pečat uporabila in podpisala posojilno pogodbo z dne 14. 7. 2016 kot prokuristka družbe.
Tedanje obdolženkino finančno stanje, ko je bila v osebnem stečaju, kar je ob prošnji za sklenitev posamezne posojilne pogodbe zakoniti zastopnici družbe zamolčala in dejstvo, da je obdolženka sama povedala, da računov za stroške, ki bi ji naj nastali, nikoli ni predložila, daje jasen zaključek, da sklenjene posojilne pogodbe niso bile le navidezne.
Ključna vloga obdolžene, ki je dejansko poskrbela za izvedbeno fazo dogovora, ko je pripravila potrebno dokumentacijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053833
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 240, 240/1, 241, 241/1, 331, 331/1, 371, 371/2.
kaznivo dejanje grožnje - časovna opredelitev kaznivega dejanja - uporaba zapiskov pri zaslišanju - načelo ustnosti - izpovedba oškodovanca
Pripomniti je le, da zaradi zapiskov med pričinim izpovedovanjem nista prizadeti ustnost samega izpovedovanja iz prvega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 240. člena ZKP in ne nevezanost izpovedovanja iz prvega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 241. člena ZKP. Drugače je, ko bi priča pripravljeno izpovedbo v preiskavi ali na glavni obravnavi zgolj prebrala, česar pa pritožniki končno ne zatrjujejo.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 46, 97f, 98c, 98c/1.. ZSPJS člen 3, 3/1.. URS člen 14.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
nezadostna trditvena podlaga - dodatek za nevarne naloge - plačilo razlike - zmotna uporaba materialnega prava - neizkoriščen tedenski počitek - odredba ministra - slovenska vojska - misija
Tožnik je zgolj na splošno navajal, kakšne naloge je opravljal v času, ko je bil napoten na delo v tujino, in da je te naloge opravljal ves čas. Tudi po tem, ko je tožena stranka konkretno navedla, na katere dneve je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek in v zvezi s tem predložila omenjene evidence, tožnik svojih trditev ni v zadostni meri dopolnil.
Pravna podlaga za določitev dodatka za nevarne naloge posameznemu pripadniku na MOM ni zgolj ZObr in na njegovi podlagi izdana Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, temveč predvsem splošni akt ministra, s katerim se dodatek za izvajanje nevarnih nalog določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. Tožena stranka v pritožbi zato utemeljeno opozarja, da je pripadnik lahko upravičen le do takšnih dodatkov, kot so za konkretno misijo določeni v odredbi ministra. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Vrhovnega sodišča RS (VIII Ips 5/2021, VIII Ips, 28/2021, VIII Ips 37/2021 in VIII Ips 34/2020).
ZSSloV člen 41, 41/1, 41/2.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 100, 101.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - slovenska vojska - misija - vodni zaupnik
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da tožniku že zaradi tega, ker je bil izbran za vodnega zaupnika, ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka. V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožnik svoje zadolžitve, ki jih je imel kot vodni zaupnik, dejansko izvajal v dneh, za katere mu je tožena stranka določila tedenski počitek. Tožnik v okviru svoje trditvene podlage ni zatrjeval, da ni mogel izkoristiti tedenskega počitka zato, ker je moral na dan, ki je bil predviden za tedenski počitek, izvajati zadolžitve vodnega zaupnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot odločilno presojalo, ali je IOP vseboval tako izjavo, da bi jo bilo mogoče šteti kot pripoznavo. Glede na to, da je v njem zapisano: "Naše evidence izkazujejo na dan 31.12.2019 sledeče stanje ...", sledijo podatki o terjatvah, obrazec pa se zaključuje z besedilom: "Prosimo vas, da odprte podatke primerjate z vašim knjigovodskim stanjem in jih potrdite s podpisom tega obrazca", tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče zanesljivo sklepati, da gre za pripoznavo dolga, temveč navedeno predstavlja le potrditev, da toženčeve evidence res izkazujejo tako knjigovodsko stanje. To pa lahko pomeni le potrditev, da je tožnica račune prejela in jih zavedla v svoje knjige, ne pa tudi potrditve utemeljenosti računov, vsekakor pa ne pripoznave v smislu OZ, ki bi lahko pretrgala zastaranje. Iz navedenega izhaja, da toženec dolga gotovo ni izrecno pripoznal, prav tako je sodišče prve stopnje pravilno presodilo tudi, da sam podpis navedenega IOP ne more pomeniti konkludentne pripoznave, saj opisano dejanje nikakor nima enake sporočilne vrednosti, kot npr. plačilo ali zavarovanje (prim. drugi odstavek 364. člena OZ).
Posledica toženčeve procesne pasivnosti, torej dejstvo, da na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena, v danem roku ni odgovoril, je domneva o priznanju resničnosti v tožbi navedenih dejstev. Po določbi 3. alineje 318. člena ZPP je pogoj za izdajo zamudne sodbe tudi sklepčnost tožbe, to pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb.
začasna odredba - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - izstavitev listine - ureditev razmerij med solastniki
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe v skladu z 151. členom v zvezi z 154. členom ZNP-1. 151. člen ZNP-1 določa, da sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev tožbe v odgovor - opravičljiva zamuda - nepravilno vročanje
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker ji tožba skupaj s pozivom na odgovor nanjo ni bila vročena pravilno, saj je bilo sodno pisanje dne 6. 5. 2021 vročeno osebi, ki pri njej ni zaposlena in ji sodnega pisanja tudi ni vročila, to pa je razlog, da ni podala odgovora na tožbo. Tako ne gre za opravičljivo zamudo pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ampak kvečjemu za napako v zvezi z vročanjem, te napake pa se presojajo v okviru obravnave pritožbe zoper zamudno sodbo.
OZ člen 105, 105/2, 106, 626, 626/2, 626/3, 628, 628/2.
podjemna pogodba - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - primeren rok za izpolnitev - odstop od pogodbe pred iztekom roka - zamuda - pravni interes za izpolnitev obveznosti - dodatni rok za izpolnitev
Določba drugega odstavka 628. člena OZ dopušča naročniku odstop od podjemne pogodbe pred iztekom roka, četudi rok ni bil bistvena sestavina pogodbe. Takšen odstop je možen ob okoliščinah nastopa "take zamude" (ta besedna zveza se nanaša na prvi odstavek 628. člena OZ, ki govori o zamudi z začetkom ali dovršitvijo posla), iz katere je očitno, da podjemnik posla ne bo pravočasno končal, in zaradi katere naročnik očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe.
Ker je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je bil primeren rok za izpolnitev pogodbene obveznosti v okoliščinah obravnavane zadeve približno dva meseca, in ker je ugotovilo, da je tožeča stranka 14. 2. 2018 še izkazovala interes, da tožena stranka svojo pogodbeno obveznost izpolni, ne more držati, da je tožeča stranka že naslednji dan veljavno odstopila od podjemne pogodbe, ker naj bi bila tedaj tožena stranka v taki zamudi, da je bilo očitno, da obveznosti v primernem roku dveh mesecev ne bo izpolnila.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - nujni in enotni sosporniki - pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - stroški posameznega sospornika
Stroškovni sklep je akcesorna odločba in zanjo veljajo pravila ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov. Zato je pritožbeno zavzemanje, da morajo nujni in enotni sosporniki (torej toženki) trpeti v enaki meri prav vse posledice sodbe, ki je zanje lahko le enaka, zmotno.
Obe toženki sta tožbo pripoznali, vendar je predmetna tožba na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega postopka, bila potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00056678
ZPSPP člen 29, 29/3.. ZPP člen 435, 435/2.
izpraznitveni nalog - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor - neobrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, če so v njem navedena dejstva, s katerimi ga stranka utemeljuje in predlagani dokazi. V nasprotnem se šteje, da je ugovor neutemeljen.
Toženec se je v ugovoru skliceval na nekakšen ustni dogovor o poravnavi dela najemnine s svojimi storitvami. Vendar pri tem ni navedel, za katere storitve in kakšen znesek poplačila naj bi pri tem šlo, niti kdaj naj bi ta njegova nasprotna dajatev (storitev) zapadla v plačilo. V zvezi s tem tudi ni podal nobenih dokaznih predlogov. Njegove navedbe so povsem pavšalne in dokazno nepodkrepljene.