Obdolžencu se očita, da je inkriminirane besede oškodovancu izrekel po telefonu (in ne osebno), pri čemer pa niti ni bistveno, da bi se oškodovanec dejansko počutil ogroženega ali ustrahovanega, temveč zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti táko ustrahovanje oziroma vznemirjenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00056678
ZPSPP člen 29, 29/3.. ZPP člen 435, 435/2.
izpraznitveni nalog - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor - neobrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, če so v njem navedena dejstva, s katerimi ga stranka utemeljuje in predlagani dokazi. V nasprotnem se šteje, da je ugovor neutemeljen.
Toženec se je v ugovoru skliceval na nekakšen ustni dogovor o poravnavi dela najemnine s svojimi storitvami. Vendar pri tem ni navedel, za katere storitve in kakšen znesek poplačila naj bi pri tem šlo, niti kdaj naj bi ta njegova nasprotna dajatev (storitev) zapadla v plačilo. V zvezi s tem tudi ni podal nobenih dokaznih predlogov. Njegove navedbe so povsem pavšalne in dokazno nepodkrepljene.
Tožnik sodne takse ni plačal, zato je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053833
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 240, 240/1, 241, 241/1, 331, 331/1, 371, 371/2.
kaznivo dejanje grožnje - časovna opredelitev kaznivega dejanja - uporaba zapiskov pri zaslišanju - načelo ustnosti - izpovedba oškodovanca
Pripomniti je le, da zaradi zapiskov med pričinim izpovedovanjem nista prizadeti ustnost samega izpovedovanja iz prvega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 240. člena ZKP in ne nevezanost izpovedovanja iz prvega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 241. člena ZKP. Drugače je, ko bi priča pripravljeno izpovedbo v preiskavi ali na glavni obravnavi zgolj prebrala, česar pa pritožniki končno ne zatrjujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055938
ZPP člen 139, 139/3, 277, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 45, 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 167, 167/2, 168, 168/1, 168/2, 174, 174/1.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - vročitev tožbe v odgovor - nepremoženjska škoda - izgubljen zaslužek - tuja nega in pomoč - mesečna renta
Tožnik je 23. 3. 2017 utrpel poškodbo na delu na gradbišču, ko je pri delu na strehi objekta padel skozi nezavarovano odprtino v globino 10 metrov, medtem ko sta s sodelavcem napenjala signirno vrv za označevanje potrebne višine slemena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala, v tožbi postavil ustrezne trditve in predložil dokaze, ki z njimi niso v nasprotju, zato mu je po vseh postavkah dosodilo primerno in pravično odškodnino za nematerialno škodo.
ZNP-1 člen 42, 45, 45/2. DZ člen 271. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-2.
postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - razrešitev skrbnika za poseben primer - varstvo koristi otroka - pravdna sposobnost mladoletnika - stroški pritožbenega postopka
Prvostopno sodišče je že na podlagi takšnega postopanja predlagateljice v skladu z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 271. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) pravilno razrešilo postavljeno skrbnico za posebni primer.
OZ člen 105, 105/2, 106, 626, 626/2, 626/3, 628, 628/2.
podjemna pogodba - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - primeren rok za izpolnitev - odstop od pogodbe pred iztekom roka - zamuda - pravni interes za izpolnitev obveznosti - dodatni rok za izpolnitev
Določba drugega odstavka 628. člena OZ dopušča naročniku odstop od podjemne pogodbe pred iztekom roka, četudi rok ni bil bistvena sestavina pogodbe. Takšen odstop je možen ob okoliščinah nastopa "take zamude" (ta besedna zveza se nanaša na prvi odstavek 628. člena OZ, ki govori o zamudi z začetkom ali dovršitvijo posla), iz katere je očitno, da podjemnik posla ne bo pravočasno končal, in zaradi katere naročnik očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe.
Ker je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je bil primeren rok za izpolnitev pogodbene obveznosti v okoliščinah obravnavane zadeve približno dva meseca, in ker je ugotovilo, da je tožeča stranka 14. 2. 2018 še izkazovala interes, da tožena stranka svojo pogodbeno obveznost izpolni, ne more držati, da je tožeča stranka že naslednji dan veljavno odstopila od podjemne pogodbe, ker naj bi bila tedaj tožena stranka v taki zamudi, da je bilo očitno, da obveznosti v primernem roku dveh mesecev ne bo izpolnila.
OZ člen 45, 46, 49, 94, 1053, 1053/1. ZDR-1 člen 13, 13/1, 14, 16.
odpoved pravicam iz delovnega razmerja - zapadlost denarne terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožnik se je lahko s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja veljavno odpovedal le zapadlim terjatvam iz naslova delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje pa zapadlosti vtoževanih terjatev ni ugotavljalo, saj je izhajalo iz napačnega materialnopravnega stališča, da je za veljavno odpoved terjatvam iz delovnega razmerja odločilno že, da so te nastale pred podpisom sporazuma.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - namen stečajnega postopka - odpust obveznosti - ugasnitev terjatve
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Namen stečajnega postopka ni v tem, da terjatve upnikov ugasnejo, v kolikor niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Kaj takega iz zakona na izhaja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 43/1, 43/2.
nagrada in stroški sodnega tolmača - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zgolj povzelo priglašene stroške oziroma nagrado tolmačke in jo naložilo v plačilo strankama postopka. Sodišče prve stopnje tako sploh ni presojalo utemeljenosti priglašene nagrade na podlagi določil Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, na kar utemeljeno opozarjata pritožbi.
ZSSloV člen 41, 41/1, 41/2.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 100, 101.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - slovenska vojska - misija - vodni zaupnik
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da tožniku že zaradi tega, ker je bil izbran za vodnega zaupnika, ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka. V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožnik svoje zadolžitve, ki jih je imel kot vodni zaupnik, dejansko izvajal v dneh, za katere mu je tožena stranka določila tedenski počitek. Tožnik v okviru svoje trditvene podlage ni zatrjeval, da ni mogel izkoristiti tedenskega počitka zato, ker je moral na dan, ki je bil predviden za tedenski počitek, izvajati zadolžitve vodnega zaupnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055331
KZ-1 člen 37, 37/2, 307, 307/1.
opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - napeljevanje h kaznivemu dejanju - dokazna ocena
V opisu dejanja v obtožbi in v izreku sodbe je med drugim navedeno, da je obtoženka preko Facebook messengerja kontaktirala s pripadnikom Slovenske vojske in ga prosila, če ji lahko priskrbi pištolo ali mino ali bombo ali dinamit, kar potrebuje, da bi z obličja izbrisala svoje starše in sestro. Zato opis ravnanja, kot se očita v obtožnici, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 37. člena KZ-1.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - poplačilo terjatve - prerekanje ločitvene pravice
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se po 1. točki 118. člena ZFPPIPP upravitelja sicer razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je imenovan, vendar pa morajo te kršitve bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Pravilno je tako stališče, da vsakršna kršitev obveznosti še ne more pomeniti podlage za upraviteljevo razrešitev.
Stečajno sodišče upravitelju ne more naložiti, da prijavljeno ločitveno pravico prizna, prav tako se ne more spuščati v pravilnost njegove izjave o prijavljeni terjatvi ali ločitveni pravici. Na samo poplačilo upnika pa morebitna napačna izjava upravitelja niti ne more vplivati, saj se v primeru pravde rezervirajo sredstva za poplačilo upnika.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - nujni in enotni sosporniki - pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - stroški posameznega sospornika
Stroškovni sklep je akcesorna odločba in zanjo veljajo pravila ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov. Zato je pritožbeno zavzemanje, da morajo nujni in enotni sosporniki (torej toženki) trpeti v enaki meri prav vse posledice sodbe, ki je zanje lahko le enaka, zmotno.
Obe toženki sta tožbo pripoznali, vendar je predmetna tožba na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega postopka, bila potrebna.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot odločilno presojalo, ali je IOP vseboval tako izjavo, da bi jo bilo mogoče šteti kot pripoznavo. Glede na to, da je v njem zapisano: "Naše evidence izkazujejo na dan 31.12.2019 sledeče stanje ...", sledijo podatki o terjatvah, obrazec pa se zaključuje z besedilom: "Prosimo vas, da odprte podatke primerjate z vašim knjigovodskim stanjem in jih potrdite s podpisom tega obrazca", tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče zanesljivo sklepati, da gre za pripoznavo dolga, temveč navedeno predstavlja le potrditev, da toženčeve evidence res izkazujejo tako knjigovodsko stanje. To pa lahko pomeni le potrditev, da je tožnica račune prejela in jih zavedla v svoje knjige, ne pa tudi potrditve utemeljenosti računov, vsekakor pa ne pripoznave v smislu OZ, ki bi lahko pretrgala zastaranje. Iz navedenega izhaja, da toženec dolga gotovo ni izrecno pripoznal, prav tako je sodišče prve stopnje pravilno presodilo tudi, da sam podpis navedenega IOP ne more pomeniti konkludentne pripoznave, saj opisano dejanje nikakor nima enake sporočilne vrednosti, kot npr. plačilo ali zavarovanje (prim. drugi odstavek 364. člena OZ).
začasna odredba - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - izstavitev listine - ureditev razmerij med solastniki
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe v skladu z 151. členom v zvezi z 154. členom ZNP-1. 151. člen ZNP-1 določa, da sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
izvedenina - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - pridobitev pravice - naloga izvedenca - oprava naloge - pripombe na izvedensko mnenje
Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima po prvem odstavku 249. člena ZPP med drugim pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. To pravico pridobi, ko opravi svojo nalogo. Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje. Izvedenec je namreč strokovni pomočnik sodišča in ne strank oziroma udeležencev postopka.
Plačilo za izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju, medtem ko je do dodatne oziroma posebne nagrade izvedenec upravičen le takrat, ko mora odgovoriti na nova vprašanja, ki mu jih sodišče dotlej še ni zastavilo.
ZS člen 53a, 53a/3, 53a/4, 54, 54/4. ZPP člen 244, 244/1, 244/2, 245, 245/2. ZNP-1 člen 36, 36/3.
stroški postopka - plačilo za izvedensko delo - sklep o izvedenini - višji pravosodni svetovalec - nedovoljena pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Obravnavana pritožba, s katero nasprotni udeleženec predlaga razveljavitev odločitve vsebovane v V. točki izreka sklepa s 1. 10. 2021, ni dovoljena iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je bilo o pritožbi zoper ta del odločitve že dokončno odločeno; drugič pa zato, ker je prepozna.
URS člen 26. ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode - izčrpanje pravnih sredstev - kazenski postopek - protipravno ravnanje sodnika - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - pravočasno uveljavljanje kršitev postopka
Predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države je izčrpanje pravnih sredstev s strani prizadete stranke. Stranka (oškodovanec) mora že v samem postopku do pravnomočnosti oziroma v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi uveljavljati protipravnost, sicer se nanjo ne more sklicevati v odškodninskem postopku proti državi.
Na odsotnost upravičenja za zastopanje se lahko sklicuje le stranka, ki je bila nepravilno zastopana.