CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00056678
ZPSPP člen 29, 29/3.. ZPP člen 435, 435/2.
izpraznitveni nalog - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor - neobrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, če so v njem navedena dejstva, s katerimi ga stranka utemeljuje in predlagani dokazi. V nasprotnem se šteje, da je ugovor neutemeljen.
Toženec se je v ugovoru skliceval na nekakšen ustni dogovor o poravnavi dela najemnine s svojimi storitvami. Vendar pri tem ni navedel, za katere storitve in kakšen znesek poplačila naj bi pri tem šlo, niti kdaj naj bi ta njegova nasprotna dajatev (storitev) zapadla v plačilo. V zvezi s tem tudi ni podal nobenih dokaznih predlogov. Njegove navedbe so povsem pavšalne in dokazno nepodkrepljene.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev tožbe v odgovor - opravičljiva zamuda - nepravilno vročanje
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker ji tožba skupaj s pozivom na odgovor nanjo ni bila vročena pravilno, saj je bilo sodno pisanje dne 6. 5. 2021 vročeno osebi, ki pri njej ni zaposlena in ji sodnega pisanja tudi ni vročila, to pa je razlog, da ni podala odgovora na tožbo. Tako ne gre za opravičljivo zamudo pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ampak kvečjemu za napako v zvezi z vročanjem, te napake pa se presojajo v okviru obravnave pritožbe zoper zamudno sodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054505
ZKP člen 78, 78/1, 236, 445. KZ-1 člen 68, 68/1, 68/4, 160, 160/1, 160/4. ZOdv člen 6, 6/1. URS člen 29, 29-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
žaljiva obdolžitev - objektivno žaljivo ravnanje - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - tajnost odvetnikovih podatkov - sodni opomin - posebne olajševalne okoliščine - seja pritožbenega senata - javna seja - skrajšani postopek
Odvetnikov privilegij iz 236. člena ZKP ni absoluten. Odvetnik je po 236. členu ZKP oproščen dolžnosti pričanja o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju poklica. Prvi odstavek 6. člena ZOdv določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Upoštevaje navedeni zakonski določbi je torej pomembno le to, ali je odvetnik določen podatek izvedel od svoje stranke med opravljanjem odvetniškega poklica in ne tudi okoliščina ali ima oziroma nima s svojo stranko sklenjenega pisnega ali ustnega pooblastilnega razmerja.
Za izrek sodnega opomina sta določena dva pogoja. S prvim (formalnim pogojem) se zahteva, da je kaznivo dejanje že po samem zakonu lahko glede na predpisano kazen. Z drugim pogojem pa se dodatno zahteva, da je bilo konkretno storilčevo ravnanje glede na okoliščine še posebno lahko.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053833
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 240, 240/1, 241, 241/1, 331, 331/1, 371, 371/2.
kaznivo dejanje grožnje - časovna opredelitev kaznivega dejanja - uporaba zapiskov pri zaslišanju - načelo ustnosti - izpovedba oškodovanca
Pripomniti je le, da zaradi zapiskov med pričinim izpovedovanjem nista prizadeti ustnost samega izpovedovanja iz prvega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 240. člena ZKP in ne nevezanost izpovedovanja iz prvega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 241. člena ZKP. Drugače je, ko bi priča pripravljeno izpovedbo v preiskavi ali na glavni obravnavi zgolj prebrala, česar pa pritožniki končno ne zatrjujejo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 43/1, 43/2.
nagrada in stroški sodnega tolmača - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zgolj povzelo priglašene stroške oziroma nagrado tolmačke in jo naložilo v plačilo strankama postopka. Sodišče prve stopnje tako sploh ni presojalo utemeljenosti priglašene nagrade na podlagi določil Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, na kar utemeljeno opozarjata pritožbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot odločilno presojalo, ali je IOP vseboval tako izjavo, da bi jo bilo mogoče šteti kot pripoznavo. Glede na to, da je v njem zapisano: "Naše evidence izkazujejo na dan 31.12.2019 sledeče stanje ...", sledijo podatki o terjatvah, obrazec pa se zaključuje z besedilom: "Prosimo vas, da odprte podatke primerjate z vašim knjigovodskim stanjem in jih potrdite s podpisom tega obrazca", tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče zanesljivo sklepati, da gre za pripoznavo dolga, temveč navedeno predstavlja le potrditev, da toženčeve evidence res izkazujejo tako knjigovodsko stanje. To pa lahko pomeni le potrditev, da je tožnica račune prejela in jih zavedla v svoje knjige, ne pa tudi potrditve utemeljenosti računov, vsekakor pa ne pripoznave v smislu OZ, ki bi lahko pretrgala zastaranje. Iz navedenega izhaja, da toženec dolga gotovo ni izrecno pripoznal, prav tako je sodišče prve stopnje pravilno presodilo tudi, da sam podpis navedenega IOP ne more pomeniti konkludentne pripoznave, saj opisano dejanje nikakor nima enake sporočilne vrednosti, kot npr. plačilo ali zavarovanje (prim. drugi odstavek 364. člena OZ).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00055883
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - delovni čas - policist - izmensko delo - Direktiva 2003/88/ES
Pravice do odmora med delovnim časom ni mogoče razlagati na način, da ima delavec povsem proste možnosti posvečanja svojim osebnim interesom in razpolaganja s svojim časom, saj je potrebno upoštevati tudi načeloma ugodnejšo ureditev našega zakona, po katerem se čas odmora všteva v delovni čas in je plačan. Ta pravica zato ni kršena, če je delavec med odmorom na delovnem mestu v bližini delovnega mesta, kar je seveda odvisno od načina opravljanja dela na njegovem delovnem mestu.
OZ člen 45, 46, 49, 94, 1053, 1053/1. ZDR-1 člen 13, 13/1, 14, 16.
odpoved pravicam iz delovnega razmerja - zapadlost denarne terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožnik se je lahko s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja veljavno odpovedal le zapadlim terjatvam iz naslova delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje pa zapadlosti vtoževanih terjatev ni ugotavljalo, saj je izhajalo iz napačnega materialnopravnega stališča, da je za veljavno odpoved terjatvam iz delovnega razmerja odločilno že, da so te nastale pred podpisom sporazuma.
uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - zamenjava ključavnice - neupravičena obogatitev - oddajanje solastne nepremičnine v najem - soglasje solastnika - temeljna načela obligacijskega prava - načelo proste presoje dokazov - sodna poravnava - javna dražba nepremičnin
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ne zahteva njene uporabe, samo po sebi še ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve
Tožnik sodne takse ni plačal, zato je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.
začasna odredba - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - izstavitev listine - ureditev razmerij med solastniki
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe v skladu z 151. členom v zvezi z 154. členom ZNP-1. 151. člen ZNP-1 določa, da sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
ZPP člen 128, 128/5, 155, 155/1, 166, 166/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 9, 19.
stroški postopka - odmera stroškov
Pritožbeno sodišče po pregledu vseh šestih pripravljalnih vlog tožene stranke ugotavlja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno priznalo povračilo stroškov zgolj za sestavo treh pripravljalnih vlog, saj so bile po oceni pritožbenega sodišča le tri pripravljalne vloge tožene stranke tudi dejansko potrebne za postopek.
Delno pa je utemeljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se toženi stranki ne priznajo potni stroški njenega direktorja za pristop na tri naroke za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila, glede na dejstvo, da je toženo stranko na vseh treh narokih zastopala pooblaščenka, dejansko potrebna prisotnost njenega direktorja le na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bilo predvideno njegovo zaslišanje (četudi potem do zaslišanja na tem naroku ni prišlo), in na drugem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bil direktor tudi dejansko zaslišan. Prisotnost direktorja tožene stranke na tretjem naroku za glavno obravnavo pa ni bila več potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055371
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 12.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na spolzkih tleh - dokazna ocena
Sodišče je pravilno zaključilo, da toženi strani v zvezi s škodnim dogodkom ni mogoče očitati nobene kršitve veljavnih predpisov oziroma protipravnega ravnanja, zlasti pa ne takšnega, ki bi bilo vzročno povezano z nastankom škodnega dogodka.
zavrženje tožbe - nepopolna ali nerazumljiva tožba - poziv za popravo tožbe - poprava in dopolnitev tožbe - sposobnost za obravnavanje - vročanje tožbe v odgovor - razpis naroka za glavno obravnavo - laična pritožba - pravica do poštenega sojenja
Tožniku ni bila kršena pravica do poštenega sojenja, saj je bil na posledice nerazumljive in nepopolne tožbe ustrezno opozorjen, v njegovi sferi pa je bila odločitev, da pri njej vztraja.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - nujni in enotni sosporniki - pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - stroški posameznega sospornika
Stroškovni sklep je akcesorna odločba in zanjo veljajo pravila ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov. Zato je pritožbeno zavzemanje, da morajo nujni in enotni sosporniki (torej toženki) trpeti v enaki meri prav vse posledice sodbe, ki je zanje lahko le enaka, zmotno.
Obe toženki sta tožbo pripoznali, vendar je predmetna tožba na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega postopka, bila potrebna.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Po razumljivih razlogih sklepa je sodišče prve stopnje pritožnikovo osebnostno urejenost ocenjevalo v razmerju med socialnimi okoliščinami ter njegovo obsojenostjo za kazniva dejanja in kaznovanostjo za prekrške. Pri tem je pravilno ugotovilo, da so socialne okoliščine, kljub pritožnikovi priložnostni zaposlitvi premalo trdne in da sta na drugi strani obsojenost ter kaznovanost po obsegu tolikšni, da pritožnikova osebnostna urejenost niti zaradi skrbi za družino in ne zaradi zatrjevane pripravljenosti vrniti dolg oškodovani gospodarski družbi ne more biti večja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00053517
KZ-1 člen 20, 20/2, 86, 86/3, 186, 186/1. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
prestajanje zaporne kazni - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - zapor ob koncu tedna
Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, ampak vselej fakultativna, pri čemer je poudariti, da je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventivni in generalno preventivni, temveč tudi povračilni.
Posledica toženčeve procesne pasivnosti, torej dejstvo, da na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena, v danem roku ni odgovoril, je domneva o priznanju resničnosti v tožbi navedenih dejstev. Po določbi 3. alineje 318. člena ZPP je pogoj za izdajo zamudne sodbe tudi sklepčnost tožbe, to pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - poplačilo terjatve - prerekanje ločitvene pravice
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se po 1. točki 118. člena ZFPPIPP upravitelja sicer razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je imenovan, vendar pa morajo te kršitve bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Pravilno je tako stališče, da vsakršna kršitev obveznosti še ne more pomeniti podlage za upraviteljevo razrešitev.
Stečajno sodišče upravitelju ne more naložiti, da prijavljeno ločitveno pravico prizna, prav tako se ne more spuščati v pravilnost njegove izjave o prijavljeni terjatvi ali ločitveni pravici. Na samo poplačilo upnika pa morebitna napačna izjava upravitelja niti ne more vplivati, saj se v primeru pravde rezervirajo sredstva za poplačilo upnika.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 46, 97f, 98c, 98c/1.. ZSPJS člen 3, 3/1.. URS člen 14.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
nezadostna trditvena podlaga - dodatek za nevarne naloge - plačilo razlike - zmotna uporaba materialnega prava - neizkoriščen tedenski počitek - odredba ministra - slovenska vojska - misija
Tožnik je zgolj na splošno navajal, kakšne naloge je opravljal v času, ko je bil napoten na delo v tujino, in da je te naloge opravljal ves čas. Tudi po tem, ko je tožena stranka konkretno navedla, na katere dneve je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek in v zvezi s tem predložila omenjene evidence, tožnik svojih trditev ni v zadostni meri dopolnil.
Pravna podlaga za določitev dodatka za nevarne naloge posameznemu pripadniku na MOM ni zgolj ZObr in na njegovi podlagi izdana Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, temveč predvsem splošni akt ministra, s katerim se dodatek za izvajanje nevarnih nalog določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. Tožena stranka v pritožbi zato utemeljeno opozarja, da je pripadnik lahko upravičen le do takšnih dodatkov, kot so za konkretno misijo določeni v odredbi ministra. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Vrhovnega sodišča RS (VIII Ips 5/2021, VIII Ips, 28/2021, VIII Ips 37/2021 in VIII Ips 34/2020).