izvedenina - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - pridobitev pravice - naloga izvedenca - oprava naloge - pripombe na izvedensko mnenje
Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima po prvem odstavku 249. člena ZPP med drugim pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. To pravico pridobi, ko opravi svojo nalogo. Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje. Izvedenec je namreč strokovni pomočnik sodišča in ne strank oziroma udeležencev postopka.
Plačilo za izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju, medtem ko je do dodatne oziroma posebne nagrade izvedenec upravičen le takrat, ko mora odgovoriti na nova vprašanja, ki mu jih sodišče dotlej še ni zastavilo.
Obdolžencu se očita, da je inkriminirane besede oškodovancu izrekel po telefonu (in ne osebno), pri čemer pa niti ni bistveno, da bi se oškodovanec dejansko počutil ogroženega ali ustrahovanega, temveč zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti táko ustrahovanje oziroma vznemirjenje.
ZPP člen 128, 128/5, 155, 155/1, 166, 166/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 9, 19.
stroški postopka - odmera stroškov
Pritožbeno sodišče po pregledu vseh šestih pripravljalnih vlog tožene stranke ugotavlja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno priznalo povračilo stroškov zgolj za sestavo treh pripravljalnih vlog, saj so bile po oceni pritožbenega sodišča le tri pripravljalne vloge tožene stranke tudi dejansko potrebne za postopek.
Delno pa je utemeljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se toženi stranki ne priznajo potni stroški njenega direktorja za pristop na tri naroke za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila, glede na dejstvo, da je toženo stranko na vseh treh narokih zastopala pooblaščenka, dejansko potrebna prisotnost njenega direktorja le na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bilo predvideno njegovo zaslišanje (četudi potem do zaslišanja na tem naroku ni prišlo), in na drugem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bil direktor tudi dejansko zaslišan. Prisotnost direktorja tožene stranke na tretjem naroku za glavno obravnavo pa ni bila več potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055371
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 12.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na spolzkih tleh - dokazna ocena
Sodišče je pravilno zaključilo, da toženi strani v zvezi s škodnim dogodkom ni mogoče očitati nobene kršitve veljavnih predpisov oziroma protipravnega ravnanja, zlasti pa ne takšnega, ki bi bilo vzročno povezano z nastankom škodnega dogodka.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - nujni in enotni sosporniki - pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - stroški posameznega sospornika
Stroškovni sklep je akcesorna odločba in zanjo veljajo pravila ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov. Zato je pritožbeno zavzemanje, da morajo nujni in enotni sosporniki (torej toženki) trpeti v enaki meri prav vse posledice sodbe, ki je zanje lahko le enaka, zmotno.
Obe toženki sta tožbo pripoznali, vendar je predmetna tožba na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega postopka, bila potrebna.
Tožnik sodne takse ni plačal, zato je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.
ZSSloV člen 41, 41/1, 41/2.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 100, 101.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - slovenska vojska - misija - vodni zaupnik
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da tožniku že zaradi tega, ker je bil izbran za vodnega zaupnika, ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka. V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožnik svoje zadolžitve, ki jih je imel kot vodni zaupnik, dejansko izvajal v dneh, za katere mu je tožena stranka določila tedenski počitek. Tožnik v okviru svoje trditvene podlage ni zatrjeval, da ni mogel izkoristiti tedenskega počitka zato, ker je moral na dan, ki je bil predviden za tedenski počitek, izvajati zadolžitve vodnega zaupnika.
ZNP-1 člen 42, 45, 45/2. DZ člen 271. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-2.
postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - razrešitev skrbnika za poseben primer - varstvo koristi otroka - pravdna sposobnost mladoletnika - stroški pritožbenega postopka
Prvostopno sodišče je že na podlagi takšnega postopanja predlagateljice v skladu z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 271. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) pravilno razrešilo postavljeno skrbnico za posebni primer.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053834
KZ-1 člen 30, 30/1, 30/2, 211, 211/1, 252, 252/1, 252/1-5. ZKP člen 372, 372-2, 391.
posebni primeri ponarejanja listin - goljufija - prokurist - kršitev kazenskega zakona - dejanska zmota - oseba, ki razpolaga s pečatom - posojilna pogodba - osebni stečaj - sostorilstvo
Življenjsko in izkustveno je nelogično, da bi obdolženka iz lastnih (osebnih) sredstev poplačevala dolg J. J., če naj bi pečat uporabila in podpisala posojilno pogodbo z dne 14. 7. 2016 kot prokuristka družbe.
Tedanje obdolženkino finančno stanje, ko je bila v osebnem stečaju, kar je ob prošnji za sklenitev posamezne posojilne pogodbe zakoniti zastopnici družbe zamolčala in dejstvo, da je obdolženka sama povedala, da računov za stroške, ki bi ji naj nastali, nikoli ni predložila, daje jasen zaključek, da sklenjene posojilne pogodbe niso bile le navidezne.
Ključna vloga obdolžene, ki je dejansko poskrbela za izvedbeno fazo dogovora, ko je pripravila potrebno dokumentacijo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev tožbe v odgovor - opravičljiva zamuda - nepravilno vročanje
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker ji tožba skupaj s pozivom na odgovor nanjo ni bila vročena pravilno, saj je bilo sodno pisanje dne 6. 5. 2021 vročeno osebi, ki pri njej ni zaposlena in ji sodnega pisanja tudi ni vročila, to pa je razlog, da ni podala odgovora na tožbo. Tako ne gre za opravičljivo zamudo pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ampak kvečjemu za napako v zvezi z vročanjem, te napake pa se presojajo v okviru obravnave pritožbe zoper zamudno sodbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 43/1, 43/2.
nagrada in stroški sodnega tolmača - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zgolj povzelo priglašene stroške oziroma nagrado tolmačke in jo naložilo v plačilo strankama postopka. Sodišče prve stopnje tako sploh ni presojalo utemeljenosti priglašene nagrade na podlagi določil Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, na kar utemeljeno opozarjata pritožbi.
OZ člen 45, 46, 49, 94, 1053, 1053/1. ZDR-1 člen 13, 13/1, 14, 16.
odpoved pravicam iz delovnega razmerja - zapadlost denarne terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožnik se je lahko s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja veljavno odpovedal le zapadlim terjatvam iz naslova delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje pa zapadlosti vtoževanih terjatev ni ugotavljalo, saj je izhajalo iz napačnega materialnopravnega stališča, da je za veljavno odpoved terjatvam iz delovnega razmerja odločilno že, da so te nastale pred podpisom sporazuma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00056678
ZPSPP člen 29, 29/3.. ZPP člen 435, 435/2.
izpraznitveni nalog - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor - neobrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, če so v njem navedena dejstva, s katerimi ga stranka utemeljuje in predlagani dokazi. V nasprotnem se šteje, da je ugovor neutemeljen.
Toženec se je v ugovoru skliceval na nekakšen ustni dogovor o poravnavi dela najemnine s svojimi storitvami. Vendar pri tem ni navedel, za katere storitve in kakšen znesek poplačila naj bi pri tem šlo, niti kdaj naj bi ta njegova nasprotna dajatev (storitev) zapadla v plačilo. V zvezi s tem tudi ni podal nobenih dokaznih predlogov. Njegove navedbe so povsem pavšalne in dokazno nepodkrepljene.
URS člen 26. ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode - izčrpanje pravnih sredstev - kazenski postopek - protipravno ravnanje sodnika - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - pravočasno uveljavljanje kršitev postopka
Predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države je izčrpanje pravnih sredstev s strani prizadete stranke. Stranka (oškodovanec) mora že v samem postopku do pravnomočnosti oziroma v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi uveljavljati protipravnost, sicer se nanjo ne more sklicevati v odškodninskem postopku proti državi.
Na odsotnost upravičenja za zastopanje se lahko sklicuje le stranka, ki je bila nepravilno zastopana.
začasna odredba - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - izstavitev listine - ureditev razmerij med solastniki
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe v skladu z 151. členom v zvezi z 154. členom ZNP-1. 151. člen ZNP-1 določa, da sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
Posledica toženčeve procesne pasivnosti, torej dejstvo, da na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena, v danem roku ni odgovoril, je domneva o priznanju resničnosti v tožbi navedenih dejstev. Po določbi 3. alineje 318. člena ZPP je pogoj za izdajo zamudne sodbe tudi sklepčnost tožbe, to pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055331
KZ-1 člen 37, 37/2, 307, 307/1.
opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - napeljevanje h kaznivemu dejanju - dokazna ocena
V opisu dejanja v obtožbi in v izreku sodbe je med drugim navedeno, da je obtoženka preko Facebook messengerja kontaktirala s pripadnikom Slovenske vojske in ga prosila, če ji lahko priskrbi pištolo ali mino ali bombo ali dinamit, kar potrebuje, da bi z obličja izbrisala svoje starše in sestro. Zato opis ravnanja, kot se očita v obtožnici, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 37. člena KZ-1.
OZ člen 105, 105/2, 106, 626, 626/2, 626/3, 628, 628/2.
podjemna pogodba - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - primeren rok za izpolnitev - odstop od pogodbe pred iztekom roka - zamuda - pravni interes za izpolnitev obveznosti - dodatni rok za izpolnitev
Določba drugega odstavka 628. člena OZ dopušča naročniku odstop od podjemne pogodbe pred iztekom roka, četudi rok ni bil bistvena sestavina pogodbe. Takšen odstop je možen ob okoliščinah nastopa "take zamude" (ta besedna zveza se nanaša na prvi odstavek 628. člena OZ, ki govori o zamudi z začetkom ali dovršitvijo posla), iz katere je očitno, da podjemnik posla ne bo pravočasno končal, in zaradi katere naročnik očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe.
Ker je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je bil primeren rok za izpolnitev pogodbene obveznosti v okoliščinah obravnavane zadeve približno dva meseca, in ker je ugotovilo, da je tožeča stranka 14. 2. 2018 še izkazovala interes, da tožena stranka svojo pogodbeno obveznost izpolni, ne more držati, da je tožeča stranka že naslednji dan veljavno odstopila od podjemne pogodbe, ker naj bi bila tedaj tožena stranka v taki zamudi, da je bilo očitno, da obveznosti v primernem roku dveh mesecev ne bo izpolnila.
Ker je tožnica pritožbo umaknila preden je pritožbeno sodišče o njej odločilo, je umik dopusten (drugi odstavek 334. člena ZPP). Zato se s tem sklepom zgolj ugotovi umik pritožbe.