ZPP člen 128, 128/5, 155, 155/1, 166, 166/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 9, 19.
stroški postopka - odmera stroškov
Pritožbeno sodišče po pregledu vseh šestih pripravljalnih vlog tožene stranke ugotavlja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno priznalo povračilo stroškov zgolj za sestavo treh pripravljalnih vlog, saj so bile po oceni pritožbenega sodišča le tri pripravljalne vloge tožene stranke tudi dejansko potrebne za postopek.
Delno pa je utemeljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se toženi stranki ne priznajo potni stroški njenega direktorja za pristop na tri naroke za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila, glede na dejstvo, da je toženo stranko na vseh treh narokih zastopala pooblaščenka, dejansko potrebna prisotnost njenega direktorja le na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bilo predvideno njegovo zaslišanje (četudi potem do zaslišanja na tem naroku ni prišlo), in na drugem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bil direktor tudi dejansko zaslišan. Prisotnost direktorja tožene stranke na tretjem naroku za glavno obravnavo pa ni bila več potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055371
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 12.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na spolzkih tleh - dokazna ocena
Sodišče je pravilno zaključilo, da toženi strani v zvezi s škodnim dogodkom ni mogoče očitati nobene kršitve veljavnih predpisov oziroma protipravnega ravnanja, zlasti pa ne takšnega, ki bi bilo vzročno povezano z nastankom škodnega dogodka.
zavrženje tožbe - nepopolna ali nerazumljiva tožba - poziv za popravo tožbe - poprava in dopolnitev tožbe - sposobnost za obravnavanje - vročanje tožbe v odgovor - razpis naroka za glavno obravnavo - laična pritožba - pravica do poštenega sojenja
Tožniku ni bila kršena pravica do poštenega sojenja, saj je bil na posledice nerazumljive in nepopolne tožbe ustrezno opozorjen, v njegovi sferi pa je bila odločitev, da pri njej vztraja.
ZGD-1 člen 38a.. OZ člen 73, 73/3, 86, 86/1, 319.. ZDR-1 člen 16, 16/2, 16/3.
direktor - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - izpodbojnost sporazuma o prenehanju delovnega razmerja - ničnost sporazuma - napake volje - odpoved pravici
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je sporazum veljaven in ustvarja učinke med strankama. Nepoznavanje vseh okoliščin pred podpisom sporazuma je po pravilnem razlogovanju sodišča prve stopnje lahko razlog za izpodbojnost sporazuma, vendar bi morala tožeča stranka v skladu z drugim in tretjim odstavkom 16. člena ZDR-1 napake volje uveljavljati v roku 30 dni od dneva, ko je izvedela za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok), oziroma v roku do enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055331
KZ-1 člen 37, 37/2, 307, 307/1.
opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - napeljevanje h kaznivemu dejanju - dokazna ocena
V opisu dejanja v obtožbi in v izreku sodbe je med drugim navedeno, da je obtoženka preko Facebook messengerja kontaktirala s pripadnikom Slovenske vojske in ga prosila, če ji lahko priskrbi pištolo ali mino ali bombo ali dinamit, kar potrebuje, da bi z obličja izbrisala svoje starše in sestro. Zato opis ravnanja, kot se očita v obtožnici, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 37. člena KZ-1.
OZ člen 45, 46, 49, 94, 1053, 1053/1. ZDR-1 člen 13, 13/1, 14, 16.
odpoved pravicam iz delovnega razmerja - zapadlost denarne terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožnik se je lahko s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja veljavno odpovedal le zapadlim terjatvam iz naslova delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje pa zapadlosti vtoževanih terjatev ni ugotavljalo, saj je izhajalo iz napačnega materialnopravnega stališča, da je za veljavno odpoved terjatvam iz delovnega razmerja odločilno že, da so te nastale pred podpisom sporazuma.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 46, 97f, 98c, 98c/1.. ZSPJS člen 3, 3/1.. URS člen 14.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
nezadostna trditvena podlaga - dodatek za nevarne naloge - plačilo razlike - zmotna uporaba materialnega prava - neizkoriščen tedenski počitek - odredba ministra - slovenska vojska - misija
Tožnik je zgolj na splošno navajal, kakšne naloge je opravljal v času, ko je bil napoten na delo v tujino, in da je te naloge opravljal ves čas. Tudi po tem, ko je tožena stranka konkretno navedla, na katere dneve je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek in v zvezi s tem predložila omenjene evidence, tožnik svojih trditev ni v zadostni meri dopolnil.
Pravna podlaga za določitev dodatka za nevarne naloge posameznemu pripadniku na MOM ni zgolj ZObr in na njegovi podlagi izdana Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, temveč predvsem splošni akt ministra, s katerim se dodatek za izvajanje nevarnih nalog določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. Tožena stranka v pritožbi zato utemeljeno opozarja, da je pripadnik lahko upravičen le do takšnih dodatkov, kot so za konkretno misijo določeni v odredbi ministra. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Vrhovnega sodišča RS (VIII Ips 5/2021, VIII Ips, 28/2021, VIII Ips 37/2021 in VIII Ips 34/2020).
ZSSloV člen 41, 41/1, 41/2.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 100, 101.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - slovenska vojska - misija - vodni zaupnik
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da tožniku že zaradi tega, ker je bil izbran za vodnega zaupnika, ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka. V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožnik svoje zadolžitve, ki jih je imel kot vodni zaupnik, dejansko izvajal v dneh, za katere mu je tožena stranka določila tedenski počitek. Tožnik v okviru svoje trditvene podlage ni zatrjeval, da ni mogel izkoristiti tedenskega počitka zato, ker je moral na dan, ki je bil predviden za tedenski počitek, izvajati zadolžitve vodnega zaupnika.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - namen stečajnega postopka - odpust obveznosti - ugasnitev terjatve
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Namen stečajnega postopka ni v tem, da terjatve upnikov ugasnejo, v kolikor niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Kaj takega iz zakona na izhaja.
ZNP-1 člen 42, 45, 45/2. DZ člen 271. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-2.
postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - razrešitev skrbnika za poseben primer - varstvo koristi otroka - pravdna sposobnost mladoletnika - stroški pritožbenega postopka
Prvostopno sodišče je že na podlagi takšnega postopanja predlagateljice v skladu z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 271. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) pravilno razrešilo postavljeno skrbnico za posebni primer.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - nujni in enotni sosporniki - pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - stroški posameznega sospornika
Stroškovni sklep je akcesorna odločba in zanjo veljajo pravila ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov. Zato je pritožbeno zavzemanje, da morajo nujni in enotni sosporniki (torej toženki) trpeti v enaki meri prav vse posledice sodbe, ki je zanje lahko le enaka, zmotno.
Obe toženki sta tožbo pripoznali, vendar je predmetna tožba na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega postopka, bila potrebna.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - poplačilo terjatve - prerekanje ločitvene pravice
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se po 1. točki 118. člena ZFPPIPP upravitelja sicer razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je imenovan, vendar pa morajo te kršitve bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Pravilno je tako stališče, da vsakršna kršitev obveznosti še ne more pomeniti podlage za upraviteljevo razrešitev.
Stečajno sodišče upravitelju ne more naložiti, da prijavljeno ločitveno pravico prizna, prav tako se ne more spuščati v pravilnost njegove izjave o prijavljeni terjatvi ali ločitveni pravici. Na samo poplačilo upnika pa morebitna napačna izjava upravitelja niti ne more vplivati, saj se v primeru pravde rezervirajo sredstva za poplačilo upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00056678
ZPSPP člen 29, 29/3.. ZPP člen 435, 435/2.
izpraznitveni nalog - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor - neobrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, če so v njem navedena dejstva, s katerimi ga stranka utemeljuje in predlagani dokazi. V nasprotnem se šteje, da je ugovor neutemeljen.
Toženec se je v ugovoru skliceval na nekakšen ustni dogovor o poravnavi dela najemnine s svojimi storitvami. Vendar pri tem ni navedel, za katere storitve in kakšen znesek poplačila naj bi pri tem šlo, niti kdaj naj bi ta njegova nasprotna dajatev (storitev) zapadla v plačilo. V zvezi s tem tudi ni podal nobenih dokaznih predlogov. Njegove navedbe so povsem pavšalne in dokazno nepodkrepljene.
Obdolžencu se očita, da je inkriminirane besede oškodovancu izrekel po telefonu (in ne osebno), pri čemer pa niti ni bistveno, da bi se oškodovanec dejansko počutil ogroženega ali ustrahovanega, temveč zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti táko ustrahovanje oziroma vznemirjenje.
ZS člen 53a, 53a/3, 53a/4, 54, 54/4. ZPP člen 244, 244/1, 244/2, 245, 245/2. ZNP-1 člen 36, 36/3.
stroški postopka - plačilo za izvedensko delo - sklep o izvedenini - višji pravosodni svetovalec - nedovoljena pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Obravnavana pritožba, s katero nasprotni udeleženec predlaga razveljavitev odločitve vsebovane v V. točki izreka sklepa s 1. 10. 2021, ni dovoljena iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je bilo o pritožbi zoper ta del odločitve že dokončno odločeno; drugič pa zato, ker je prepozna.
ZPP člen 2, 3, 12, 181, 285. OZ člen 86. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - pravni interes za tožbo - aktivna legitimacija - obstoj najemne pogodbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica interesa za izbrisno tožbo nima, ker na predmetni nepremičnini nima nobene stvarne ali obligacijske pravice. Zatrjuje sicer, da je imela sklenjeno najemno pogodbo, a je bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje ta s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4. 12. 2013 pravnomočno odpovedana. Zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana, neobstoj aktivne legitimacije za izbrisno tožbo pa izključuje pravni interes za vložitev vmesnega ugotovitvenega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti sporne prodajne pogodbe.
Pomoč sodišča prava neuki stranki (12. člen ZPP) ter t. i. razjasnjevalna obveznost sodišča v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) nista neomejeni. Stranka je namreč tista, ki je dolžna navesti pravno relevantna dejstva, predlagati dokaze in postaviti ustrezen zahtevek. Obveznost sodišča ne more iti tako daleč, da bi bil sodnik dolžan namesto stranke dopolnjevati pomanjkljivo navedena dejstva. Omenjeni načeli sta nujno omejeni z načelom dispozitivnosti (2. in 3. člen ZPP) in ne smeta prekršiti dolžnosti sodnika, ki mora biti pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in enakopravno obravnavati obe stranki. V obravnavani zadevi je na pomanjkanje pravnega interesa obsežno opozorila že toženka v odgovoru na tožbo, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti materialno procesno vodstvo.
Sodna praksa je že večkrat izrekla, da za veljavnost najemne pogodbe ni potrebno, da bi bil najemodajalec lastnik predmeta najema. Zato ni podlage za materialnopravni zaključek, kot ga očitno zasleduje pritožba, da bi bila bila najemna pogodba samo zaradi tega dejstva neveljavna in toženka iz nje ne bi imela pravic. Neveljavnost najemne pogodbe bi kvečjemu pomenila, da tožnica stanovanje zaseda brez (veljavne) pravne podlage.
Tožnik sodne takse ni plačal, zato je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.
Ker je tožnica pritožbo umaknila preden je pritožbeno sodišče o njej odločilo, je umik dopusten (drugi odstavek 334. člena ZPP). Zato se s tem sklepom zgolj ugotovi umik pritožbe.
OZ člen 105, 105/2, 106, 626, 626/2, 626/3, 628, 628/2.
podjemna pogodba - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - primeren rok za izpolnitev - odstop od pogodbe pred iztekom roka - zamuda - pravni interes za izpolnitev obveznosti - dodatni rok za izpolnitev
Določba drugega odstavka 628. člena OZ dopušča naročniku odstop od podjemne pogodbe pred iztekom roka, četudi rok ni bil bistvena sestavina pogodbe. Takšen odstop je možen ob okoliščinah nastopa "take zamude" (ta besedna zveza se nanaša na prvi odstavek 628. člena OZ, ki govori o zamudi z začetkom ali dovršitvijo posla), iz katere je očitno, da podjemnik posla ne bo pravočasno končal, in zaradi katere naročnik očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe.
Ker je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je bil primeren rok za izpolnitev pogodbene obveznosti v okoliščinah obravnavane zadeve približno dva meseca, in ker je ugotovilo, da je tožeča stranka 14. 2. 2018 še izkazovala interes, da tožena stranka svojo pogodbeno obveznost izpolni, ne more držati, da je tožeča stranka že naslednji dan veljavno odstopila od podjemne pogodbe, ker naj bi bila tedaj tožena stranka v taki zamudi, da je bilo očitno, da obveznosti v primernem roku dveh mesecev ne bo izpolnila.