• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 25
  • >
  • >>
  • 201.
    VSM Sklep I Ip 816/2021-2
    16.2.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00055746
    ZIZ člen 34, 34/1, 34/2, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 71, 74, 169, 169/7.
    vročitev izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti odločbe - dovolitev izvršbe - dom dolžnika
    Dolžnik v izvršilnem postopku ni upravičen uveljavljati kršitev, storjenih v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

    Vprašanje (pravilne) vročitve izvršilnega naslova, ki ga izpostavlja pritožba, je vprašanje, ki se nanaša na utemeljenost izdaje potrdila o izvršljivosti izvršilnega naslova oziroma na pravilnost izdanega potrdila o izvršljivosti.

    Dolžnik bi lahko razveljavitev potrdila o izvršljivosti predlagal v postopku, v katerem je bil izvršilni naslov izdan.

    Upnik pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve, sodišče pa dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Zakon tudi ne določa najnižjega zneska terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, ki v naravi predstavlja dolžnikov dom. V ZIZ glede nepremičnin, ki so dolžnikov dom, tudi ni določeno, da bi te morebiti bile izvzete iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena.1 V fazi dovolitve izvršbe zato ni pomembno, ali so predmet izvršbe nepremičnine, ki so dolžnikov dom.
  • 202.
    VSM Sklep I Ip 816/2021-1
    16.2.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00055755
    ZIZ člen 169, 169/4, 169/7.
    predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo - dokazno breme dolžnika - test sorazmernosti
    Dolžnik, ki predlaga dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino na podlagi določb 169. člena ZIZ, mora, da bi sodišče njegovemu predlogu lahko ugodilo, v skladu s četrtim odstavkom 169. člena ZIZ izkazati tudi verjetnost, da bo terjatev poplačana s prodajo te nepremičnine, in sicer že v predlogu, s katerim predlaga dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino.
  • 203.
    VDSS Sklep Psp 21/2022
    16.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00055830
    URS člen 157.. ZDSS-1 člen 19, 58, 61, 62, 63, 63/1, 63/2, 72, 75.. ZPP člen 180, 180/3, 181, 274, 343a, 339, 339/1.
    pravica do invalidnine - neutemeljeno zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - domneva obstoja pravnega interesa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Iz citiranih določb ZDSS-1, ki jih je mogoče pravilno interpretirati in uporabljati le v skladu z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva zoper posamične upravne akte iz 157. člena Ustave RS, nedvomno izhaja, da se pravni interes za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe domneva. Pravne koristi ali pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti ni dopustno ugotavljati. Iz tega razloga tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, ko je ob neizkazani pravni koristi potrebno tožbo zavreči na podlagi 274. člena ZPP.
  • 204.
    VSC Sodba Cp 40/2022
    16.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00053728
    OZ člen 171, 185, 921.
    zavarovalna pogodba - zavarovalna vsota - valorizacija - zavarovanje delodajalca proti odgovornosti
    Zavarovalnica odgovarja za svojega zavarovanca do višine valorizirane zavarovalne vsote na dan sojenja.
  • 205.
    VSL Sodba II Cp 1995/2021
    16.2.2022
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00053658
    OZ člen 179.
    odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - nateg vratnih mišic - degenerativne spremembe
    Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je 179. člen OZ. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, drugo pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ker se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.

    Dejstvo, da je tožnik že pred škodnim dogodkom trpel zaradi izrazitih degenerativnih sprememb ledveno-križne hrbtenice, nikakor ne pomeni zgolj nemih degenerativnih sprememb, kar potrjuje tudi izvedeniško mnenje medicinske stroke.

    Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni pravno priznana škoda, odškodnina iz tega naslova se prizna le izjemoma. Tožnik je po izdelavi izvedeniškega mnenja res umaknil tožbo glede zahtevane odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, vendar je izrecno vztrajal, da se s strani izvedenke ugotovljeno začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti upošteva kot del nevšečnosti, ki jih je trpel med zdravljenjem.

    V sodni praksi je sprejeto, da se odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti (ko torej ne gre za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti) odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
  • 206.
    VDSS Sodba Psp 35/2022
    16.2.2022
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00055512
    OZ člen 190, 190/1.. ZUTD člen 63, 63/1.
    nadomestilo za primer brezposelnosti - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
    Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovemu razlogovanju, da je bil predhodni postopek pomanjkljivo izveden, ker toženec ni predložil nobenih listin in je tožnik odločal na podlagi fikcije. Tožencu je bila za obdobje treh mesecev z odločbo z dne 14. 5. 2018 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Zaradi zaposlitve je pravica tožencu prenehala na podlagi odločbe z dne 5. 7. 2018, dne 15. 1. 2019 pa je toženec podal vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo še za preostali neizkoriščeni del pravice. Sam toženec je k vlogi priložil obrazec avstrijskega nosilca zavarovanja U1 z dne 14. 1. 2019, ki izkazuje, da je bil vlagatelj v obdobju od 26. 10. 2016 do 23. 3. 2018 iz naslova delovnega razmerja vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji.
  • 207.
    VSL Sodba in sklep I Cp 1583/2021
    16.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00054426
    ZPP člen 180a, 354, 354/1. ZFPPIPP člen 280.
    ločitvena pravica - prijava terjatve v stečajnem postopku - začetek stečajnega postopka nad zastaviteljem - pravnomočen sklep o izvršbi - premoženje stečajnega dolžnika - posojilna pogodba - notarski zapis - stečajna masa - tuj dolg - hipoteka na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - nepopoln zahtevek - substanciranost navedb - pravna in dejanska vprašanja
    Nepremičnine, ki so last drugega pravnega subjekta, ne morejo biti del stečajne mase in upniki se iz tujega premoženja ne morejo poplačati. Temu logično sledi, da toženec ne more imeti ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika, ki ni več v njegovi lasti.

    Tožnica je v zadostni meri in substancirano izpodbijala terjatev toženca do stečajnega dolžnika, zato bi se moralo sodišče do tega vprašanja opredeliti oziroma konkretneje obrazložiti, zakaj terjatve ni substancirano izpodbijala.
  • 208.
    VSC Sodba Cp 508/2021
    16.2.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00057576
    OZ člen 197, 299, 299/1, 378, 378/1.
    pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - neplačani računi za dobavljeno toplotno energijo - upravnik stavbe
    Po obrazloženem so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka vtoževane račune upravičeno izdala, saj je opravila tako storitve upravljanja kot tudi iz lastnih sredstev poravnala stroške dobaviteljem, in da toženec prejema računov in neplačila ni prerekal, kakor tudi ni nasprotoval obračunani višini in ključu delitve. Posledično je pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen in pravilno razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 128205/2016 z dne 8. 12. 2016 v tč. 1 izreka v celoti vzdrži v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati glavnico v višini 516,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska dalje do plačila, kot je razvidno iz tč. 1 izreka izpodbijane sodbe, in izvršilne stroške v višini 64,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2017 dalje do plačila, ker se je rok za prostovoljno izpolnitev njegove obveznosti (8 dni) glede na datum prejema sklepa o izvršbi (pravilno dne 28. 12. 2016 po fikciji vročitve, kot izhaja iz kopije vročilnice), iztekel dne 5. 1. 2017.
  • 209.
    VSC Sklep II Cpg 10/2022
    16.2.2022
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00054041
    ZIZ člen 273, 273/1.
    začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve
    Namen zavarovanja terjatve bi moral biti, da se zavaruje prenos neizvršenih poslov iz prvotoženke na družbo in da predlagana začasna odredba s prepovedjo odrediti izplačilo oziroma izplačati denarni znesek iz naslova bilančnega dobička ne predstavlja primernega ukrepa za zavarovanje zahtevka za prenos poslov iz prvotoženke na družbo, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja.
  • 210.
    VSL Sklep I Cp 2055/2021
    16.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00054834
    ZPP člen 139, 139/2, 139/6, 140.
    odgovor na tožbo - nepopoln odgovor na tožbo - nezadostno število izvodov vloge - poziv za dopolnitev vloge - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - zavrženje nepopolne vloge - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe v odgovor - vročitev poziva za dopolnitev vloge - prejem sodnega pisanja - pravilna vročitev - bivališče pravdne stranke - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje na naslov iz registra
    Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odgovor na tožbo zavrglo, ker toženec v roku, odmerjenem s sklepom z dne 21. 4. 2021, ni predložil še enega izvoda odgovora na tožbo.

    Vročitev na naslov, ki ni naslov iz Centralnega registra prebivalstva, avtomatično ne pomeni, da je bila vročitve opuščena in naslovniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP vročanje fizičnim osebam ne navezuje na naslov iz Centralnega registra prebivalstva. Na kršitev pravil o vročanju pa se tudi ni mogoče sklicevati, če naslovnik (kljub kršitvi) pisanje prejme (139. člen ZPP).
  • 211.
    VSC Sklep III Cpg 11/2022
    16.2.2022
    PRAVO DRUŽB
    VSC00054042
    ZGD-1 člen 503, 503/2.
    actio pro socio - plačilo predujma - predujem za kritje stroškov postopka
    Sklep oziroma postopanje po drugem odstavku 503. člena ZGD-1 je materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve. Ključnega pomena je, da posamezna materialnopravna predpostavka (ne) obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne na primer že v času vložitve tožbe.
  • 212.
    VSL Sklep IV Cp 98/2022
    16.2.2022
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00054529
    ZIZ člen 273a.
    začasna odredba - stiki med starši in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - nadomestni stiki - epidemija - bolezen otroka - zdravniško potrdilo - bodoča škoda - denarna kazen - dokaz s sodnim izvedencem - video posnetek kot dokaz
    Zaradi odpadlih stikov v primeru bolezni ne bo nastala nikakršna škoda, zaradi tega tudi ne bo trpel odnos, ki ga ima mld. otrok z očetom, saj ima z njim določene dovolj obsežne stike.

    Neutemeljene so navedbe, da video posnetek merjenja ne predstavlja dejanskega dokaza bolezni in ni ustrezen način dokazovanja. Video posnetek merjenja temperature z razvidnim časom in rezultatom merjenja pred začetkom stika namreč pomeni, da je treba izkazati tako uro, kot datum merjenja.
  • 213.
    VSL Sklep Cst 56/2022
    16.2.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00053956
    ZFPPIPP člen 294, 294/2-2, 295, 295-1, 295-2, 295-6(1), 321, 321/2, 321/3.
    postopek osebnega stečaja - obseg stečajne mase - načrt poteka stečajnega postopka - nadzor nad stečajnim upraviteljem - unovčevanje stečajne mase - prodaja premoženja stečajnega dolžnika
    Sodišče mora na podlagi upraviteljevih poročil nadzorovati, ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka. Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase.
  • 214.
    VDSS Sodba Psp 17/2022
    16.2.2022
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00055823
    ZSV člen 100, 100/1.. Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2003) člen 6, 18, 18/3, 31.
    plačilo storitev institucionalnega varstva - izročilna pogodba
    Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je tretje določilo izročilne pogodbe in izročilne pogodbe za slučaj smrti potrebno razlagati v smislu vseh življenjskih situacij in ne le na nudenje materialnih dobrin. Pravilno je ocenilo, da pogodbenega namena ni mogoče omejiti le na izpolnjevanje obveznosti, ko je upravičenka bivala na svojem naslovu. Čeprav se tožnika z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za slučaj smrti nista zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva za B. B., pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma da so iz izročilne pogodbe tožnikoma ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti.
  • 215.
    VSM Sklep I Ip 835/2021
    16.2.2022
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00057423
    OZ člen 269, 269/1.. ZIZ člen 226, 227.
    sodni penali - nedenarna obveznost, določena v sodni poravnavi
    Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da nedenarna obveznost, katere spoštovanje si dolžnica prizadeva doseči s sodnimi penali, pomeni trajno obveznost dolžnika, da se vzdrži s poravnavo prepovedanih dejanj. Takšnega namena pa v okviru instituta sodnih penalov ni mogoče doseči. Pri obveznostih, pri katerih se mora dolžnik trajno vzdržati določenega ravnanja, namreč izpolnitve obveznosti zaradi same narave obveznosti ni mogoče doseči z določitvijo roka, v katerem naj dolžnik obveznost izpolni, kot je to predvideno v prvem odstavku 269. člena OZ in kot je v svojem predlogu predlagala upnica. V določbi 269. člena OZ, ki izrecno predvideva plačilo sodnih penalov za vsak dan (ali drugo časovno enoto) zamude, pa tudi ni predvidena določitev sodnih penalov za primere drugih kršitev, kot je zamuda z izpolnitvijo obveznosti. V OZ tako tudi ni podlage, da bi se plačilo sodnih penalov določilo za vsak dan, ko dolžnik krši prepoved (za kar si, kot izhaja iz obrazložitve njenega predloga, dejansko prizadeva upnica).
  • 216.
    VSC Sklep I Ip 27/2022
    16.2.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00053576
    ZIZ člen 40, 53, 53/2, 229, 229/2.
    ponovno motenje posesti - vsebina predloga za izvršbo - kontradiktornost
    Po vpogledu v izvršilni predlog pritožbeno sodišče zaključuje, da upnik utemeljeno opozarja, da je njegov predlog za izvršbo vseboval vse, kar določa 40. člen ZIZ v zvezi z 229. členom ZIZ.

    Razlogom sodišča prve stopnje, da motenja, ki ga zatrjuje upnik, ni mogoče ugotavljati v ugovornem postopku, saj mora biti podano in izkazano ob vložitvi izvršilnega predloga, ni mogoče slediti. Upnik zato utemeljeno očita, da mu je sodišče prve stopnje s tem, ko je zaključilo, da v ugovornem postopku svojih navedb v predlogu za izvršbo ne more več dopolnjevati in dokazovati, kršilo pravico do izjavljanja in sodelovanja v postopku.
  • 217.
    VSM Sklep II Ip 38/2022-2
    16.2.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00053453
    ZIZ člen 64, 71, 71/2, 71/2-2, 71/5, 73, 73/2.
    odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za odlog izvršbe - izkaz verjetnosti lastninske pravice - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - verjeten izkaz predpostavk za odlog izvršbe - kršitev pravice do izjave v postopku
    V primeru kot je obravnavani, ko tretji zatrjujejo, da imajo na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, lastninsko pravico, sicer od njih ni mogoče pričakovati aktivnosti v smeri iskanja drugega stanovanja. Že iz tega razloga bi sodišče prve stopnje moralo glede na trditve tretjih primarno ugotavljati ali so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ. Smiselna uporaba določila drugega odstavka 71. člena ZIZ pride v poštev, če sodišče ugotovi, da tretji svoje (v tem primeru lastninske) pravice ni izkazal za verjetne, zatrjuje pa, da je nepremičnina njegov dom.
  • 218.
    VSL Sodba in sklep VII Kp 21948/2019
    16.2.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00054292
    KZ-1 člen 91, 91/1-4, 91/4, 235, 235/1, 235/2, 253, 253/1. ZKP člen 378, 378/1, 445. ZDR-1 člen 135, 135/3.
    overitev lažne vsebine - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna listina - plačilna lista - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - novo kaznivo dejanje - ugotovitveni postopek - seja pritožbenega sodišča - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - skrajšani postopek - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
    Kazenski pregon za kaznivo dejanje po prvem odstavku 235. člena KZ-1 zastara v desetih letih od storitve kaznivega dejanja. V skladu z določbo četrtega odstavka 91. člena KZ-1 se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova. V konkretnem primeru iz izpiska iz kazenske evidence izhaja, da je bil obdolženi A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah II K 26460/2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 26460/2018, pravnomočno dne 1. 4. 2021, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, ki je bilo storjeno v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 12. 2017. Torej je obdolženi A. A. v času, ko je tekel rok za zastaranje kazenskega pregona za kazniva dejanja obsežena v izreku izpodbijane sodbe, storil enako hudo kaznivo dejanje, za katerega je bil dne 1. 4. 2021 pravnomočno obsojen. Navedeno pomeni, da je bilo zastaranje kazenskega pregona na podlagi določbe četrtega odstavka 91. člena KZ-1 pretrgano dne 31. 12. 2017 in je tega dne začelo teči znova ter desetletni zastaralni rok še ni iztekel.

    Kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 je lahko podano tudi v primeru, ko upravni organ odloča v ugotovitvenem postopku. Bistveno je, ali je organ lahko preveril resničnost tistih navedb, ki so bile odločilnega pomena za njegovo odločitev. Če organ take možnosti ni imel, je kaznivo dejanje mogoče izvršiti, čeprav organ odloča v ugotovitvenem postopku. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi, da je upravna enota odločala v okviru ugotovitvenega postopka, opraviti še presojo, ali je v okviru ugotovitvenega postopka imela realne možnosti preveriti resničnost podatkov vsebovanih v plačilnih listah.
  • 219.
    VDSS Sklep Psp 24/2022
    16.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00054897
    ZDSS-1 člen 19, 68.. ZPP člen 151, 152, 155, 163, 163/3.. ZUP člen 113, 114, 116, 116/1.
    odmera pravdnih stroškov
    Stroški predsodnega upravnega postopka niso stroški sodnega postopka. V sodnem postopku jih ni mogoče uspešno uveljaviti. Po 113. členu ZUP gredo stroški, nastali med postopkom ali zaradi postopka v breme tistega, na katerega zahtevo se je upravni postopek začel. To velja tudi za zastopanje v predsodnem upravnem postopku. Tudi sicer je potrebno povrnitev stroškov upravnega postopka zahtevati do izdaje upravne odločbe, saj se v nasprotnem primeru glede na 1. odstavek 116. člena ZUP izgubi pravica do povračila.
  • 220.
    VDSS Sodba Psp 253/2021
    16.2.2022
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00055519
    ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 36, 36/1, 401, 401/1.. ZPIZ-2C člen 2, 2/3, 2/4, 2/8.
    pravica do pokojnine - višina pokojnine - zavarovanje za ožji obseg pravic
    Ni sporno, da je tožnik dopolnil 41 let, 6 mesecev in 28 dni zavarovalne oziroma pokojninske dobe, vendar prav zaradi dejstva, ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, sodi med zavarovance iz prvega odstavka 401. člena ZPIZ-2. Tem zavarovancem glede na izrecno določbo osmega odstavka 2. člena ZPIZ-2C pravica do zneska pokojnine v višini 500,00 EUR (tretji in četrti odstavek 2. člena ZPIZ-2C) ni zagotovljena.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 25
  • >
  • >>