ZPP člen 243. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - obseg in predmet izvedenskega mnenja
Ker prvo sodišče doslej še ni zahtevalo od izvedenca, da odgovori tudi na tožničine pripombe na cenilno poročilo z dne 30. 6. 2021, izvedencu ni mogoče očitati, da je dopolnitev cenilnega poročila nepopolna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00054312
SZ člen 117, 118, 119, 123, 123/1, 147, 147/3. ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2, 214, 214/2.
pravica do nakupa stanovanja - predkupna pravica - odkupna pravica - onemogočena uveljavljavitev predkupne pravice - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - nedopustne pritožbene novote - pritožba stranskega intervenienta - lastninjenje stanovanj - privatizacijski nakup stanovanja - prekluzivni rok za sklenitev pravnega posla - trditveno breme - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke
Predlagateljica ni izkazala, da bi izid pravde vplival na njeno možnost uveljavitve predkupne pravice. Varovanje predkupne pravice, na katero se sklicuje pritožnica, ne zadošča za njeno vključitev v pravdo tožnikov, v kateri slednji uveljavljajo odkupno pravico. Odkupna pravica po 117. členu SZ je nekaj povsem drugega kot predkupna pravica, v razmerju obeh upravičenj niso uporabljiva pravila, ki veljajo za konkurenco predkupnih pravic.
Nedokončana etažna lastnina (nerazdeljena solastnina) ni ovira za privatizacijski odkup.
S presojo, da je toženkin ugovor glede kvadrature posameznih stanovanj nekonkretiziran, sodišče prve stopnje še ni prestopilo (iz trditvene) v fazo dokazovanja, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje dokazno breme glede kvadrature stanovanj nepravilno prevalilo na toženko.
Pravica do nakupa je oblikovalna pravica, vezana na upravičenca in ni podedljiva.
Določba drugega odstavka 83. člena ZKP se ne nanaša na ovadbo oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča odrekel pričevanju, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče po 148. členu ZKP in se je zato iz spisa ne izloča.
hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve
V izvedeniškemu mnenju izvedenke je sodišče prve stopnje imelo zadostno in prepričljivo podlago za pravilnost zaključka, da je zaradi poslabšanja stanja organske blodnjave motnje trenutno zdravje in življenje nasprotnega udeleženca hudo ogroženo, takšne ogroženosti pa ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami pomoči od izrečene.
Izrek sodbe je nerazumljiv, če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno kaznivo dejanje gre. Pri tem se mora nerazumljivost nanašati na odločilna dejstva, ki so zakonski znaki kaznivega dejanja ali na katerih temelji krivdna odgovornost obdolženca, torej na dejanski temelj sodbe.
Izrek sodbe nasprotuje sam sebi, če je opis dejanja sam s seboj v nasprotju ali če si nasprotujejo posamezne odločitve v izreku sodbe. Vendar tudi tu velja, da mora obstajati nasprotje glede dejanskega temelja sodbe, medtem ko je nasprotje med izrekom in razlogi sodbe podano samo, če se nanaša na pravno relevantno dejstvo.
Povsem utemeljeno je sodišče prve stopnje tudi odstopilo od vztrajanja pri enotnem kazenskem postopku, saj ne glede na podstat istega domnevnega škodnega dogodka nadaljnja skupna obravnava kazenske zadeve in soobdolžencev ni bila ne potrebna niti smotrna.
V zvezi s preostalo konfuzno vsebino vloženega pravnega sredstva je poudariti, da je v obrazložitvi pritožbe pritožnik dolžan konkretno navesti, v čem vidi pomanjkljivosti sodbe glede dejanskih in pravnih vprašanj, in vsako pritožbeno trditev, izven dometa lastnih sklepanj, tudi obrazložiti s konkretnimi navedbami.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe - vmesni sklep - udeležba v nepravdnem postopku
Vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe podrobneje določa Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru v III. poglavju z naslovom Elaborati (13.člen - 25. člen).
Ker je izpodbijani sklep zgolj vmesni sklep, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1 in sodišče z njim ne odloča o pravicah udeležencev, temveč zgolj o primernosti strokovno (tehnične) podlage za izvedbo katastrskih vpisov, so pritožbeni očitki, ki se nanašajo na obseg pripadajočega zemljišča, pravno nerelevantni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053840
KZ-1 člen 51, 51/2, 73, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odvzem predmetov - obrazložitev odločbe - delna razveljavitev sodbe - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - omilitev kazenske sankcije - stranska kazen izgona tujca iz države
Navedeno pa ne zadosti kriterijem iz člena 73 KZ-1, po katerem mora sodišče prve stopnje, ko se odloči za odvzem predmetov iz člena 73 KZ-1, presoditi tudi ali obstaja bojazen, da bi obdolženi zasežene predmete uporabil pri ponovni izvršitvi kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00054294
ZPP člen 156, 286, 348.
škodni dogodek - padec na stopnicah - vzrok padca in zdrsa - izvedba dokaza - primeren dokazni predlog - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - pritožbena obravnava - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - dokazna ocena - metodološki napotek - povrnitev stroškov postopka - separatni stroški
Izvedba predlaganega dokaza ne bi zavlekla reševanja spora, kot posplošeno navaja sodišče prve stopnje. Zato je z namenom odprave kršitve pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je v soglasju s strankami prebralo vse listine, ki so v spisu in zaslišalo pričo.
Na pritožbeni obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.
Tožnik je bil tisti, ki se je prostovoljno odločil, da bo vložil tožbo z zahtevkom, s katerim ni uspel. Zato je kakršnokoli razpravljanje o domnevni krivdi in zavajanju toženk popolnoma neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje bi moralo toženkama priznati odvetniški strošek za prisotnost na izvedenskem ogledu, saj gre za posebno, samostojno odvetniško opravilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00064320
SPZ člen 206, 207, 207/1, 208, 209, 209/3. ZFPPIPP člen 282. ZIZ člen 107, 107/3. OZ člen 302, 303, 306, 306/2.
odstop terjatev v zavarovanje - pridobitev ločitvene pravice - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - fiduciarna cesija - rubež terjatve - notarski zapis - namen obličnosti - kršitev prepovedi razpolaganja - posledice položitve denarnega zneska na sodni depozit - tek zakonskih zamudnih obresti
V konkretnem primeru so predmet ločitvene pravice tožeče stranke terjatve, ki jih uveljavlja v tej pravdi. Dopustnost izvensodnega uveljavljanja ločitvenih pravic zaradi plačila terjatev, zavarovanih s temi pravicami (282. člen ZFPPIPP), v okoliščinah konkretnega primera pomeni, da tožeči stranki kot ločitveni upnici svojih terjatev ni bilo treba uveljavljati v stečajem postopku nad A. d. o. o. Zato je toženka dolžna svoje obveznosti poravnati neposredno tožeči stranki in ne stečajnemu dolžniku (A. d. o. o.)
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054625
ZKP člen 18, 118, 119, 235, 236, 288, 288/3, 307. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/4, 168, 168/2. URS člen 29, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje razžalitve - primeren čas - javnost sojenja - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - vabilo na glavno obravnavo - nadomestna vročitev vabila - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do svobode izražanja - namen zaničevanja - negativna vrednostna sodba - kritika ad personam - status oškodovanca - izključitev protipravnosti - načelo proste presoje dokazov
Pritožbeno sodišče primarno poudarja, da zakonski minimalni rok osmih dni za pripravo obrambe iz tretjega odstavka 288. člena ZKP, na katerega se sklicuje obdolženec, velja samo za prvo vabilo na glavno obravnavo, ne pa tudi potem, ko se je glavna obravnava že začela in posamezni naroki kontinuirano sledijo eden drugemu. Napačno pa je stališče obdolženca, da navedeni določbi 29. člena URS in 6. člena EKČP sodišču prve stopnje nalagata obvezo, da izvede vse predlagane dokaze. Po ustaljeni ustavnosodni praksi namreč razpravljajoče sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sámo odloča, katere predlagane dokaze bo izvedlo in kako bo presodilo njihovo verodostojnost. Pri tem pa nikakor ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno relevantni. Ob tem pa je breme na obrambi, da obstoj in pravno relevantnost dokazov utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti. Policist kot uradna oseba je v kazenskem postopku lahko zaslišan kot priča, četudi je v skladu z nalogami in pooblastili policije opravljal preiskovalna dejanja v drugi (ali celo isti) kazenski zadevi. Obdolženčevo izražanje pa ni bilo usmerjeno v grajo oziroma resno kritiko dela oškodovanca v vlogi policista (ad rem), ampak je prešlo na osebno raven in je merilo izključno na njegovo osebno žalitev in diskreditacijo (ad personam). Takšno izražanje pa ne more uživati neomejenega varstva pravice do svobode izražanja. Za sklep, da je bila izjava podana z namenom zaničevanja, je ključna ugotovitev, da se izjava obdolženca ni več nanašala na predmet razprave, temveč je bila v ospredju žalitev oziroma blatenje oškodovanca.
odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za odlog izvršbe - izkaz verjetnosti lastninske pravice - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - verjeten izkaz predpostavk za odlog izvršbe - kršitev pravice do izjave v postopku
V primeru kot je obravnavani, ko tretji zatrjujejo, da imajo na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, lastninsko pravico, sicer od njih ni mogoče pričakovati aktivnosti v smeri iskanja drugega stanovanja. Že iz tega razloga bi sodišče prve stopnje moralo glede na trditve tretjih primarno ugotavljati ali so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ. Smiselna uporaba določila drugega odstavka 71. člena ZIZ pride v poštev, če sodišče ugotovi, da tretji svoje (v tem primeru lastninske) pravice ni izkazal za verjetne, zatrjuje pa, da je nepremičnina njegov dom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054292
KZ-1 člen 91, 91/1-4, 91/4, 235, 235/1, 235/2, 253, 253/1. ZKP člen 378, 378/1, 445. ZDR-1 člen 135, 135/3.
overitev lažne vsebine - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna listina - plačilna lista - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - novo kaznivo dejanje - ugotovitveni postopek - seja pritožbenega sodišča - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - skrajšani postopek - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Kazenski pregon za kaznivo dejanje po prvem odstavku 235. člena KZ-1 zastara v desetih letih od storitve kaznivega dejanja. V skladu z določbo četrtega odstavka 91. člena KZ-1 se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova. V konkretnem primeru iz izpiska iz kazenske evidence izhaja, da je bil obdolženi A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah II K 26460/2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 26460/2018, pravnomočno dne 1. 4. 2021, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, ki je bilo storjeno v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 12. 2017. Torej je obdolženi A. A. v času, ko je tekel rok za zastaranje kazenskega pregona za kazniva dejanja obsežena v izreku izpodbijane sodbe, storil enako hudo kaznivo dejanje, za katerega je bil dne 1. 4. 2021 pravnomočno obsojen. Navedeno pomeni, da je bilo zastaranje kazenskega pregona na podlagi določbe četrtega odstavka 91. člena KZ-1 pretrgano dne 31. 12. 2017 in je tega dne začelo teči znova ter desetletni zastaralni rok še ni iztekel.
Kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 je lahko podano tudi v primeru, ko upravni organ odloča v ugotovitvenem postopku. Bistveno je, ali je organ lahko preveril resničnost tistih navedb, ki so bile odločilnega pomena za njegovo odločitev. Če organ take možnosti ni imel, je kaznivo dejanje mogoče izvršiti, čeprav organ odloča v ugotovitvenem postopku. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi, da je upravna enota odločala v okviru ugotovitvenega postopka, opraviti še presojo, ali je v okviru ugotovitvenega postopka imela realne možnosti preveriti resničnost podatkov vsebovanih v plačilnih listah.
ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 36, 36/1, 401, 401/1.. ZPIZ-2C člen 2, 2/3, 2/4, 2/8.
pravica do pokojnine - višina pokojnine - zavarovanje za ožji obseg pravic
Ni sporno, da je tožnik dopolnil 41 let, 6 mesecev in 28 dni zavarovalne oziroma pokojninske dobe, vendar prav zaradi dejstva, ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, sodi med zavarovance iz prvega odstavka 401. člena ZPIZ-2. Tem zavarovancem glede na izrecno določbo osmega odstavka 2. člena ZPIZ-2C pravica do zneska pokojnine v višini 500,00 EUR (tretji in četrti odstavek 2. člena ZPIZ-2C) ni zagotovljena.
začasna odredba - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - začasna odredba v pravdnem postopku - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - poseben sklep o stroških postopka
Stroški postopka v zvezi z začasno odredbo so del pravdnih stroškov, o teh pa je praviloma odločeno ob koncu postopka, glede na končni uspeh v pravdi.
pravica do izjave - dokazni predlog za zaslišanje priče - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Šele na podlagi ustrezne izvedbe dokazov, ki jih je za dokazovanje sklenjenega dogovora predlagal dolžnik, ter nasprotnih dokazov, ki sta jih v dokaz navedb, da takšnega dogovora ni bilo, predlagala upnika, bi namreč sodišče prve stopnje na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko sprejelo zaključek, ali dejstvo glede sklenitve dogovora o odložitvi plačila šteje za dokazano ali ne. Pri tem pa vnaprejšnje prepričanje sodišča, da bo priča potrdila navedbe dolžnika, ne predstavlja utemeljenega in ustavno dopustnega razloga za zavrnitev izvedbe dokaza z zaslišanjem te priče. Dokaz z zaslišanjem priče, ki je ključen za dokazovanje pravno pomembnih dejstev, na katera dolžnik opira svoj ugovor, je sodišče dolžno izvesti, šele po zaslišanju priče pa lahko opravi dokazno oceno izvedenega dokaza, oceni in ustrezno obrazloži, ali priči verjame ali ne, in ta dokaz skupaj z drugimi dokazi ustrezno upošteva pri ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev skladno z določbami 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - ukrepi zavarovanja
S predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja nedenarne terjatve, ta ne predstavlja primernega ukrepa za zavarovanje zahtevka za prepustitev poslov družbi.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054529
ZIZ člen 273a.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - nadomestni stiki - epidemija - bolezen otroka - zdravniško potrdilo - bodoča škoda - denarna kazen - dokaz s sodnim izvedencem - video posnetek kot dokaz
Zaradi odpadlih stikov v primeru bolezni ne bo nastala nikakršna škoda, zaradi tega tudi ne bo trpel odnos, ki ga ima mld. otrok z očetom, saj ima z njim določene dovolj obsežne stike.
Neutemeljene so navedbe, da video posnetek merjenja ne predstavlja dejanskega dokaza bolezni in ni ustrezen način dokazovanja. Video posnetek merjenja temperature z razvidnim časom in rezultatom merjenja pred začetkom stika namreč pomeni, da je treba izkazati tako uro, kot datum merjenja.
nadomestilo za primer brezposelnosti - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovemu razlogovanju, da je bil predhodni postopek pomanjkljivo izveden, ker toženec ni predložil nobenih listin in je tožnik odločal na podlagi fikcije. Tožencu je bila za obdobje treh mesecev z odločbo z dne 14. 5. 2018 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Zaradi zaposlitve je pravica tožencu prenehala na podlagi odločbe z dne 5. 7. 2018, dne 15. 1. 2019 pa je toženec podal vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo še za preostali neizkoriščeni del pravice. Sam toženec je k vlogi priložil obrazec avstrijskega nosilca zavarovanja U1 z dne 14. 1. 2019, ki izkazuje, da je bil vlagatelj v obdobju od 26. 10. 2016 do 23. 3. 2018 iz naslova delovnega razmerja vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji.