sistemizacija delovnih mest - pravice iz delovnega razmerja - vojaške osebe - formacija - razporeditev v plačilni razred - pristojnost delovnega sodišča
Delovna mesta na MO in v SV se po 2. odst. 89. člena Zakona o obrambi (ZO) določajo z dvema aktoma: sistemizacijo in formacijo. Formacija ima za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v vojski, enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu. Formacija vsebuje delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (pogoje za zasedbo delovnih mest, razvrstitev v plačilne razrede) in v tem delu jo je potrebno obravnavati enako kot vsak drug splošni akt delodajalca. Sodišče zato z odločanjem v tem sporu ni preseglo svojih pristojnosti.
Navedba v sklepu o prenehanju delovnega razmerja, da bo tudi ostalim delavcem pri toženi stranki postopoma delo prenehalo, kar se je tekom sodnega postopka izkazalo za resnično, še ne pomeni, da pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev ni potrebno medsebojno primerjati vseh delavcev, ki jih je mogoče medsebojno razporejati z zakonom. Če delodajalcu ni potrebno sprejeti programa razreševanja trajno presežnih delavcev, mora biti iz posameznega sklepa o prenehanju delovnega razmerja točno razvidno, kateremu delavcu in kdaj bo delovno razmerje prenehalo, sicer tak sklep ni zakonit.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek 5 delovnih dni
Delavec, kateremu je delovno razmerje prenehalo zaradi neupravičenega izostanka z dela, ker se ni zglasil pri toženi stranki po zaključku bolniškega staleža, ne more uspešno uveljavljati dejstva, da je izostal z dela zato, ker mu delodajalec ne bi mogel zagotoviti dela le v dopoldanski (ne pa tudi nočni) izmeni, če na to omejitev delodajalca sploh ni opozoril in ni predlagal ustrezne razporeditve delovnega časa glede na svojo zdravstveno zmožnost.
Čeprav delavec v bistvu ni imel časa za pripravo zagovora, to ni razlog za zaključek, da je pri izredni odpovedi pogodbe prišlo do samovoljnega ravnanja tožene stranke. Iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožena stranka očitala izmišljene kršitve delovnih obveznosti, niti da bi odločitev o izredni odpovedi sprejel nepristojni organ. Četudi bi izredno kratek rok za zagovor pomenil kršitev postopka sprejemanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne gre za takšno kršitev, da bi bilo le zaradi procesnega razloga utemeljeno izdati predlagano začasno odredbo.
Pritožbene navedbe, da naj bi iz listinske dokumentacije v vpisu izhajalo, da je bil tožnik dalj časa odsoten s terena, zaradi česar naj bi mu pripadal nižji znesek dnevnic, je pritožbena novota, če tožena stranka že v sojenju pred sodiščem prve stopnje ni pojasnila, kaj naj bi predložena listina dokazovala.
Resničnostna vrednost tožničinih dejanskih trditev ne ustreza prepričanju. Le prepričanje o dejstvu pa omogoča, da se ga vzame v dejansko podlago sodbe. Nedokazanost dejstev pa pomeni, da ne obstoje - po načelu, da je vseeno ne obstajati ali pa ne biti dokazan (idem est non esse aut non probari), oziroma da niso resnična. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo 28. člena Odloka o oskrbi z vodo prekinila dobavo vode uporabniku, ki je brez soglasja upravljalca dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo, to pomeni, da ravnanje tožene stranke ni protipravno in ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-7, 71/2, 71, 71/1, 71/1-7, 71/2.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi
Okoliščina, da bi dolžnica v primeru izvršbe razpolagala z denarmini sredstvi (in ne več z nepremičnino), sama po sebi ne more izkazovati nastanka nenadomestljive škode.
Dejstvo, da so dolžniki vložili zoper upnico tožbo za plačilo najemnine za predmetno nepremičnino, ne more predstavljati posebno upravičenega razloga, ki bi omogočal odlog izvršbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZIZ.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi - prodaja na prisilni javni dražbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da škoda, ki bi ali bo dolžniku nastala zaradi prodaje nepremičnine na javni dražbi pod ceno, ki jo je sicer mogoče doseči ob normalni prodaji, ne predstavlja niti škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ niti posebno upravičenega razloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Zakon namreč predvideva način prodaje in oblikovanja cene za prodano nepremičnino na javni dražbi in zato prikrajšanje, ki ga na ta način dopušča sam zakon, ne more biti razlog za odlog izvršbe.
Soglasja prvotnega in novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odločitvijo. Če sodišče dovoli subjektivno spremembo tožbe v nasprotju z določbo 187. člena ZPP stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Če se stranka ne pritoži zoper sklep, s katerim se okrajno sodišče izreče za nepristojno, ne more v kasnejšem postopku pred drugim sodiščem uspešno uveljavljati ugovora pristojnosti.
dejansko stanje - lahka telesna poškodba - izpodbijanje dejanskega stanja
Če obdolženec v pritožbi navede, da je oškodovančeva telesna poškodba nastala v drugem dogodku, ki ga niti ne identificira s krajem, časom in dogajanjem, pa zanj ne ponudi nobenega dokaza, gre za nedokazano hipotezo, s katero ni mogoče izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja.
Tožnica kot trasat ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR), saj jo je toženka, ki je bila njen remintent, takoj po dogodku o kraji čekovnih blanketov obvestila, le ta pa je te ukradene čeke vnovčila, čeprav je vedela, da so bili čeki zlorabljeni. Delno pa je za škodo, ki izvira iz predrugačenega ali nepristnega čeka, odgovorna tudi imetnica tekočega računa, saj bi morala kot tožnicina pogodbenica prav tako ravnati kot dober gospodar (prvi odstavek 18. člena ZOR), sem pa spada tudi skrbno varovanje čekovnih blanketov. Puščanje le teh skupaj s čekovno kartico v torbici brez nadzora na javnem mestu, to je v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, ne sodi v pravni standard skrbnosti dobrega gospodarja.
Obtoženemu sta bili zaseženi dve vrsti mamil v količini, ki ni dovoljevala sklepanja o posesti mamil za lastno uporabo. Ob upoštevanju mnenje izvedenke - toksikologinje je zmotna ugotovitev sodišča 1. stopnje, da mamilo ni bilo namenjeno tudi lastni uporabi, zato je bilo treba oprostilno sodbo razveljaviti.
družinska pokojnina - vrnitev - verzija - zakonite zamudne obresti
Toženka je prejela družinsko pokojnino za september 1996, do katere glede na določbe ZPIZ/92 ni imela več pravice. Zato je sodišče zadevo pravilno presojalo po določbah 288. čl. ZPIZ/92 v zvezi z 210. čl. ZOR in tožbenemu zahtevku ugodilo. Gre za verzijski zahtevek, za katerega je pravno relevatno samo dejstvo neupravičenega prehoda premoženja, ne pa razlogi na strani ene ali druge stranke, zaradi katerih je do takega prehoda prišlo.
Po določbah 214. čl. ZOR o obsegu vrnitve pri verziji je potrebno, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, plačati tudi zamudne obresti in sicer v primeru poštenega pridobitelja od dneva vložitve zahtevka (od vložitve tožbe).
ZOR člen 47, 117, 117/1, 47, 117, 117/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - bianco odpoved ob sklenitvi delovnega razmerja - izpodbijanje - rok
Tožnica je uveljavljala, da je sporazum o prenehanju delovnega razmerja ničen, ker datum prenehanja delovnega razmerja, kot bistvena sestavina sporazuma, sploh ni bil določen ob njegovem podpisu, temveč ga je šele naknadno vanj vnesla toženka. Datum prenehanja delovnega razmerja je bistvena sestavina sporazuma o prenehanju delovnega razmerja. Če je tožnica podpisala neizpolnjen obrazec sporazuma, v katerem ni bil določen datum, toženka pa je potem sama enostransko določila datum prenehanja delovnega razmerja, je tak sporazum ničen v smislu določb 47. čl. ZOR. Če pa sta stranki skupno določili datum prenehanja delovnega razmerja, potem sporazum ni ničen, čeprav sta to storili potem, ko je tožnica že podpisala neizpolnjen obrazec.
Predhodni postopek varstva pravic je predviden v primerih, ko gre za odločanje delodajalca o pravici delavca, torej za njegov enostranski akt. Tožnica pa v tem sporu izpodbija sporazum o prenehanju delovnega razmerja, torej dvostranski akt, ki naj bi ga stranki sklenili enakopravno in ki obe stranki enako zavezuje. Tak sporazum je možno spremeniti samo sporazumno ali pa v posebnem postopku ugotavljanja njegove neveljavnosti. ZDR in ZTPDR takšnega postopka ne urejata, zato je potrebno smiselno uporabiti določbe ZOR o izpodbijanju pogodb in uveljavljanju ničnosti. V skladu s 1. odst. 117. člena ZOR pravica zahtevati razveljavitev izpodbijane pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko se je izvedelo za razlog izpodbijnosti oz. enega leta od prenehanja sile.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 234.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost
Ker je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo, bi moralo odločiti tudi o trajanju začasne nezmožnosti (bolniški stalež), ne pa da je odložitev o tem prepustilo tožencu. Kot to izhaja že iz same dikcije besedila in kot je to tudi opredeljeno v 234. členu POZZ, gre v primeru začasne nezmožnosti za delo za začasno stanje, ki pa ga je potrebno definirati tako z začetkom kot tudi s koncem trajanja.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - procesna predpostavka - rok
Sodišče prve stopnje je s sklepom pravnomočno zavrglo tožbo kot prepozno vloženo. Vendar je zmotno zaključilo, da je bila stvar že pravnomočno razsojena s pravnomočnim sklepom ter posledično zmotno uporabilo določbe 2. odst. 319. čl. ZPP. Nova tožba se zavrže le v primeru, če je bilo s pravnomočno sodbo po vsebini odločeno o istem zahtevku iz prejšnje tožbe. Prepoved odločanja "ne bis in idem" velja torej le za odločanje o tožbenem zahtevku (za sojenje o vsebini zadeve, o čemer se odloča s sodbo), ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah tožbe, o katerih se odloča s sklepom. To pomeni, da sodišče obravnavane tožbe z izpodbijanim sklepom ne bi smelo zavreči kot nedovoljene, lahko pa bi po predhodnem preizkusu tožbo zavrglo, če bi ugotovilo, da je vložena prepozno (1. odst. 274. čl. ZPP).
ZPIZ člen 46, 46-4, 46, 46-4. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3.
pokojninska osnova
Neizplačani deli plač, namenjenih za odkup delnic pri lastninjenju, od katerih so bili plačani prispevki, se v pokojninsko osnovo ne vštevajo le, če niso bili obračunani v skladu z osnovami in po merilih za delitev plač.
Ker je tožnica vložila vlogo v času veljavnosti ZPIZ/92, je toženec pravilno uporabil določbe tega zakona. Odločbe, izdane v obnovi postopka, uvedeni na podlagi upravičenčeve zahteve, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če pa gre na podlagi odločbe, izdane v obnovi postopka, upravičencu višji znesek denarnega prejemka, učinkuje odločba še največ za 6 mesecev nazaj (1. in 2. odst. v zvezi s 3. odst. 271. čl. ZPIZ/92). Zato je toženec v obnovi postopka pravilno določil, da pripada tožnici višji znesek akontacije invalidske pokojnine šele od 1.5.1996 dalje.