ZUKZ člen 46, 50, 51, 52, 53, 53/1. ZPP (1977) člen 16, 16/3. ZPNP člen 116, 127, 167, 998. ZTPDR člen 71, 72, 73, 74, 79.
sodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - ladjar
1. odst. 53. čl. ZUKZ je določal, da je v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pristojno sodišče R Slovenije, če ta pristojnost velja po določbah 46., 50., 51. in 52. čl. ZUKZ ali če je škoda nastala na ozemlju R Slovenije. Če navedeni pogoj ni izpolnjen, se pravdni stranki ne moreta sporazumeti o pristojnosti sodišča R Slovenije. V takšnem primeru ni dovoljen niti t.i. tihi sporazum o pristojnosti R Slovenije (tiha prorogacija), do katere bi prišlo, če bi tožena stranka z ozirom na 3. odst. 16. čl. ZPP/77 molče privolila v pristojnost slovenskega sodišča s tem, ko bi podala odgovor na tožbo in ne bi ugovarjala pristojnosti slovenskega sodišča.
Pri odškodninski odgovornosti tožene stranke je potrebno uporabiti določbe splošnih načel o odškodninski odgovornosti, ki obsegajo tako krivdno kot objektivno odgovornost. 127. čl. ZPNP, ki določa krivdno odgovornost ladjarja za telesno poškodbo ali smrt člana ladijske posadke, ureja odgovornost ladjarja do člana ladijske posadke ves čas, ko je na ladji (ne glede na to ali je v službi ali ne).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02020
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/2. ZDR (2002) člen 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Tožena stranka je dejstvo, da tožnica ne more več opravljati dela na delovnem mestu natakarja - urejevalca prostorov, izvedela šele z vročitvijo pravnomočne sodbe pritožbenega sodišča. To sodno odločbo je bila dolžna izvršiti in bi jo lahko izvršila tako, da bi za tožnico obdržala v veljavi pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za delovno mesto administrativnega referenta, saj je bila tožnica na to delovno mesto razporejena z zadnjo pravnomočno odločbo. Ker je tožena stranka delovno mesto administrativnega referenta ukinila, to pomeni, da je tožnici lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi določb 88. čl. ZDR/2002 o redni odpovedi. Ker tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, je sodišče prve stopnje predlagano začasno odredbo pravilno zavrnilo in mu niti ni bilo potrebno ugotavljati, ali je tožnica izkazala verjetnost vsaj ene izmed predpostavk iz drugega odstavka 272. čl. ZIZ.
Ker je tožena stranka postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izvedla v skladu z določbami ZDR/2002, ni mogoče govoriti o samovolji. Ta je podana, če si nekdo vzame pravico, za katero misli, da mu gre.
ZOZ člen 135, 135. ZRPJZ člen 9, 9. ZObr člen 107, 107.
plače in drugi prejemki
ZRPJZ je z označbo "vojak" označil tipično delovno mesto, za katerega je potreben status vojaka in določil najnižji količnik (2.10), tožena stranka pa bi lahko glede na zahtevnost dela določila vmesne plačilne razrede za delovna mesta, kjer je prav tako potreben status vojaka. ZRPJZ je jasen, pojem "vojak" v tabeli lahko pomeni le naziv delovnega mesta in ne statusa, ki ga oseba ima v vojaški hierarhiji. V tabeli ZRPJZ so določena tipična delovna mesta in ne statusi.
Tožena stranka je pri odmeri dodatkov k plači vezana na določbo 135. člena Zakona o obrambi in zaščiti ter določbo 9. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih. Po vnaprej določenih kriterijih je bila dolžna ovrednotiti delovna mesta glede na posebne pogoje dela in odgovornosti, oziroma je bila dolžna ovrednotiti na katera delovna mesta se nanašajo posebne obremenitve, omejitve in prepovedi (za katere predvideva dodatek k plači uredba).
Ker je imela tožena stranka izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti, za proizvodne delavce z določanjem norme, za posredno proizvodne delavce pa z osebno oceno, ves čas ocenjevalnega obdobja, ki se je tudi uporabljal za določanje plač, je morala uporabiti kriterij delovne uspešnosti za določitev trajno presežnih delavcev. Tožnica je bila vsak mesec ob prejemu plače seznanjena tudi z oceno delovne uspešnosti, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da naj bi bila ocena narejena za več let nazaj, potem ko so se začeli ugotavljati presežki.
delovno razmerje - konkurenčna klavzula - opravljanje konkurenčne dejavnosti med trajanjem delovnega razmerja - opravljanje konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja - vodstveni delavci - varstvo konkurence - nelojalna konkurenca - odškodninska odgovornost delavca - odškodnina
Za kršitev konkurenčne prepovedi z ravnanji, storjenimi v času trajanja delovnega razmerja, je delavec lahko odškodninsko odgovoren, saj prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti v času zaposlitve izhaja iz obveznosti delavca do lojalnosti delodajalcu in temeljnega načela prepovedi povzročanja škode drugemu. Če delavec s svojim ravnanjem povzroči škodo delodajalcu, jo mora povrniti, kot je to določeno v 70. členu ZTPDR. Delodajalec je v času nastanka tega individualnega delovnega spora lahko od delavca uveljavljal povrnitev škode zaradi konkurenčnega ravnanja med trajanjem delovnega razmerja po določbi 3. odst. 7. člena ZDR in 1. odst. 70. člena ZTPDR. Po prenehanju delovnega razmerja toženih strank ni več zavezovala določba XI. tč. pogodbe o zaposlitvi, ker tožeča stranka ni zagotavljala protidajatve zaradi konkurenčne prepovedi, vendar to bivših delavcev ne odvezuje odškodninske odgovornosti zaradi nelojalne konkurence, določene v 13. členu Zakona o varstvu konkurence (Ur. l. RS, št. 18/93). Bivši delavci so delodajalcu lahko odgovorni zaradi dejanj nelojalne konkurence po prenehanju delovnega razmerja tudi v primeru, ko ni dogovorjena konkurenčna klavzula oz., ko le-ta ni ustrezna glede na enakovrednost dajatev delodajalca in bivšega delavca.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi - prodaja na prisilni javni dražbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da škoda, ki bi ali bo dolžniku nastala zaradi prodaje nepremičnine na javni dražbi pod ceno, ki jo je sicer mogoče doseči ob normalni prodaji, ne predstavlja niti škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ niti posebno upravičenega razloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Zakon namreč predvideva način prodaje in oblikovanja cene za prodano nepremičnino na javni dražbi in zato prikrajšanje, ki ga na ta način dopušča sam zakon, ne more biti razlog za odlog izvršbe.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo 28. člena Odloka o oskrbi z vodo prekinila dobavo vode uporabniku, ki je brez soglasja upravljalca dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo, to pomeni, da ravnanje tožene stranke ni protipravno in ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke.
Če se stranka ne pritoži zoper sklep, s katerim se okrajno sodišče izreče za nepristojno, ne more v kasnejšem postopku pred drugim sodiščem uspešno uveljavljati ugovora pristojnosti.
Resničnostna vrednost tožničinih dejanskih trditev ne ustreza prepričanju. Le prepričanje o dejstvu pa omogoča, da se ga vzame v dejansko podlago sodbe. Nedokazanost dejstev pa pomeni, da ne obstoje - po načelu, da je vseeno ne obstajati ali pa ne biti dokazan (idem est non esse aut non probari), oziroma da niso resnična. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Soglasja prvotnega in novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odločitvijo. Če sodišče dovoli subjektivno spremembo tožbe v nasprotju z določbo 187. člena ZPP stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-7, 71/2, 71, 71/1, 71/1-7, 71/2.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi
Okoliščina, da bi dolžnica v primeru izvršbe razpolagala z denarmini sredstvi (in ne več z nepremičnino), sama po sebi ne more izkazovati nastanka nenadomestljive škode.
Dejstvo, da so dolžniki vložili zoper upnico tožbo za plačilo najemnine za predmetno nepremičnino, ne more predstavljati posebno upravičenega razloga, ki bi omogočal odlog izvršbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZIZ.
dejansko stanje - lahka telesna poškodba - izpodbijanje dejanskega stanja
Če obdolženec v pritožbi navede, da je oškodovančeva telesna poškodba nastala v drugem dogodku, ki ga niti ne identificira s krajem, časom in dogajanjem, pa zanj ne ponudi nobenega dokaza, gre za nedokazano hipotezo, s katero ni mogoče izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja.
Obtoženemu sta bili zaseženi dve vrsti mamil v količini, ki ni dovoljevala sklepanja o posesti mamil za lastno uporabo. Ob upoštevanju mnenje izvedenke - toksikologinje je zmotna ugotovitev sodišča 1. stopnje, da mamilo ni bilo namenjeno tudi lastni uporabi, zato je bilo treba oprostilno sodbo razveljaviti.
Tožnica kot trasat ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR), saj jo je toženka, ki je bila njen remintent, takoj po dogodku o kraji čekovnih blanketov obvestila, le ta pa je te ukradene čeke vnovčila, čeprav je vedela, da so bili čeki zlorabljeni. Delno pa je za škodo, ki izvira iz predrugačenega ali nepristnega čeka, odgovorna tudi imetnica tekočega računa, saj bi morala kot tožnicina pogodbenica prav tako ravnati kot dober gospodar (prvi odstavek 18. člena ZOR), sem pa spada tudi skrbno varovanje čekovnih blanketov. Puščanje le teh skupaj s čekovno kartico v torbici brez nadzora na javnem mestu, to je v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, ne sodi v pravni standard skrbnosti dobrega gospodarja.
družinska pokojnina - vrnitev - verzija - zakonite zamudne obresti
Toženka je prejela družinsko pokojnino za september 1996, do katere glede na določbe ZPIZ/92 ni imela več pravice. Zato je sodišče zadevo pravilno presojalo po določbah 288. čl. ZPIZ/92 v zvezi z 210. čl. ZOR in tožbenemu zahtevku ugodilo. Gre za verzijski zahtevek, za katerega je pravno relevatno samo dejstvo neupravičenega prehoda premoženja, ne pa razlogi na strani ene ali druge stranke, zaradi katerih je do takega prehoda prišlo.
Po določbah 214. čl. ZOR o obsegu vrnitve pri verziji je potrebno, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, plačati tudi zamudne obresti in sicer v primeru poštenega pridobitelja od dneva vložitve zahtevka (od vložitve tožbe).
Ker se dajatve iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti obračunavajo in izplačujejo v mesečnih zneskih, je ugovor zastaranja neupravičeno prejetih zneskov potrebno presojati po 372. členu ZOR, tako da terjatev zastara v treh letih od vsakokratnega neupravičenega izplačila.
ZPIZ člen 46, 46-4, 46, 46-4. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3.
pokojninska osnova
Neizplačani deli plač, namenjenih za odkup delnic pri lastninjenju, od katerih so bili plačani prispevki, se v pokojninsko osnovo ne vštevajo le, če niso bili obračunani v skladu z osnovami in po merilih za delitev plač.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - procesna predpostavka - rok
Sodišče prve stopnje je s sklepom pravnomočno zavrglo tožbo kot prepozno vloženo. Vendar je zmotno zaključilo, da je bila stvar že pravnomočno razsojena s pravnomočnim sklepom ter posledično zmotno uporabilo določbe 2. odst. 319. čl. ZPP. Nova tožba se zavrže le v primeru, če je bilo s pravnomočno sodbo po vsebini odločeno o istem zahtevku iz prejšnje tožbe. Prepoved odločanja "ne bis in idem" velja torej le za odločanje o tožbenem zahtevku (za sojenje o vsebini zadeve, o čemer se odloča s sodbo), ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah tožbe, o katerih se odloča s sklepom. To pomeni, da sodišče obravnavane tožbe z izpodbijanim sklepom ne bi smelo zavreči kot nedovoljene, lahko pa bi po predhodnem preizkusu tožbo zavrglo, če bi ugotovilo, da je vložena prepozno (1. odst. 274. čl. ZPP).
Z uveljavitvijo novele ZZVZZ s 1.1.2003 je prenehala veljati tudi določba 83. člen ZZVZZ, za katero je že Ustavno sodišče RS z odločbo Up-53/96 z dne 28.10.1998 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo. Ker novela ZZVZZ ne vsebuje nobene prehodne določbe, ki bi določala, da se v že začetih postopkih uporabljajo stare določbe ZZVZZ, je potrebno tudi v že začetih postopkih uporabiti določbe novele ZZVZZ.
Ker je tožnica vložila vlogo v času veljavnosti ZPIZ/92, je toženec pravilno uporabil določbe tega zakona. Odločbe, izdane v obnovi postopka, uvedeni na podlagi upravičenčeve zahteve, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če pa gre na podlagi odločbe, izdane v obnovi postopka, upravičencu višji znesek denarnega prejemka, učinkuje odločba še največ za 6 mesecev nazaj (1. in 2. odst. v zvezi s 3. odst. 271. čl. ZPIZ/92). Zato je toženec v obnovi postopka pravilno določil, da pripada tožnici višji znesek akontacije invalidske pokojnine šele od 1.5.1996 dalje.