Stranka praviloma lahko predlaga podaljšanje že izdane začasne odredbe šele takrat, ko izkazuje nastanek konkretnih razlogov, ki podaljšanje opravičujejo. Ker je sodišče prve stopnje trajanje začasne odredbe, s katero je organizaciji za plačilni promet naloženo, da mora v zavarovanje tožničinih terjatev na računu tožene stranke zadržati sredstva v določeni višini do pravnomočnosti spora, podaljšalo še za 15 dni, ni utemeljeno še nadaljnje podaljšanje za 15 dni. Ob običajnem načinu vročanja in ob primerni tožničini skrbnosti glede paricijskega roka, je trajanje začasne odredbe primerno. V primeru, da bo tožnica ugotovila, da zaradi težav pri vročanju izdana začasna odredba ne nudi zadostnega varstva, pa bo lahko predlagala njeno podaljšanje.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02005
ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 111. ZDR (2002) člen 216, 216/2. ZOR člen 50, 66.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - začasno delo - občasno delo - obstoj delovnega razmerja - verjetnost obstoja terjatve - navidezna pogodba
Začasnega in občasnega dela (111. člen ZDR/90 oz. 216. člen ZDR/2002), ki se opravlja na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, ni mogoče šteti za delovno razmerje. Faktično delovno razmerje se priznava, če gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, ki ima vse elemente delovnega razmerja, le da med delavcem in delodajalcem ni prišlo do sklenitve pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki. Kršitev določb o začasnem in občasnem delu, storjena s tem, da študentje (oz. dijaki) opravljajo stalno delo (ne le začasno oz. občasno), v ZDR/90 ni bila sankcionirana s priznanjem faktičnega delovnega razmerja. Nesprejemljivo je tudi sklicevanje na 66. člen ZOR oz. 50. člen OZ o navideznih pogodbah. Če je tožnica delo pri toženi stranki opravljala v skladu z določbami 111. člena ZDR/90, ni šlo za sklepanje navideznih pogodb za delo preko študentskega servisa, oz. tožnica ni bila zaradi zlorabe položaja tožene stranke prisiljena "fiktivno ohranjati status študenta". Zato verjetnost terjatve ni izkazana in ni pogojev za izdajo začasne odredbe vrnitve na delo k delodajalcu.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02006
ZDSS člen 19, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPPSL člen 51.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prisilna poravnava - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - odločitev o začasni odredbi - rok - verjetnost obstoja terjatve
Izdaja sklepa o zavrnitvi začasne odredbe po izteku 3 dnevnega roka iz 2. odst. 19. člena ZDSS, ne pomeni bistvene postopkovne kršitve, saj je ta rok instrukcijske narave.
Tožnica ni navedena v seznamu delavcev, katerim je delovno razmerje v postopku prisilne poravnave prenehalo v okviru programa razreševanja presežnih delavcev. Zato bi se zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko štel za verjetno izkazanega. Za odločitev, da se v zadevi izda začasna odredba, zgolj izkazanost zahtevka še ne more zadostovati, saj bi morala biti poleg navedenega pogoja izkazana še ena izmed predpostavk iz 2. odst. 272. čl. ZIZ.
Pritožbene navedbe, da naj bi iz listinske dokumentacije v vpisu izhajalo, da je bil tožnik dalj časa odsoten s terena, zaradi česar naj bi mu pripadal nižji znesek dnevnic, je pritožbena novota, če tožena stranka že v sojenju pred sodiščem prve stopnje ni pojasnila, kaj naj bi predložena listina dokazovala.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 68, 68/2.
solidarnostna pomoč - bolezen delavca
Skladno z določbo 2. odstavka 68. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo (Ur.l. RS št. 37/96, 14/99, 50/99) delavcu pripada solidarnostna pomoč enkrat letno tudi v primeru daljše bolezni nad tri mesece. Kolektivna pogodba prepušča določitev višine pripadajoče solidarnostne pomoči dogovoru med delodajalcem in sindikatom. Če do dogovora ne pride, to ne pomeni, da je delavec pravico do solidarnostne pomoči izgubil. Okoliščine posameznega primera mora v takem primeru presoditi sodišče, s čemer "nadomesti" dogovor med delodajalcem in sindikatom o višini solidarnostne pomoči.
Zmotno je stališče, da glede na namen solidarnostne pomoči ne bi bilo mogoče uveljavljati solidarnostne pomoči "šele po preteku nekaj let". Gre namreč za denarni zahtevek, ki ga je mogoče uveljavljati v okviru zastaralnega roka.
ZUKZ člen 46, 50, 51, 52, 53, 53/1. ZPP (1977) člen 16, 16/3. ZPNP člen 116, 127, 167, 998. ZTPDR člen 71, 72, 73, 74, 79.
sodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - ladjar
1. odst. 53. čl. ZUKZ je določal, da je v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pristojno sodišče R Slovenije, če ta pristojnost velja po določbah 46., 50., 51. in 52. čl. ZUKZ ali če je škoda nastala na ozemlju R Slovenije. Če navedeni pogoj ni izpolnjen, se pravdni stranki ne moreta sporazumeti o pristojnosti sodišča R Slovenije. V takšnem primeru ni dovoljen niti t.i. tihi sporazum o pristojnosti R Slovenije (tiha prorogacija), do katere bi prišlo, če bi tožena stranka z ozirom na 3. odst. 16. čl. ZPP/77 molče privolila v pristojnost slovenskega sodišča s tem, ko bi podala odgovor na tožbo in ne bi ugovarjala pristojnosti slovenskega sodišča.
Pri odškodninski odgovornosti tožene stranke je potrebno uporabiti določbe splošnih načel o odškodninski odgovornosti, ki obsegajo tako krivdno kot objektivno odgovornost. 127. čl. ZPNP, ki določa krivdno odgovornost ladjarja za telesno poškodbo ali smrt člana ladijske posadke, ureja odgovornost ladjarja do člana ladijske posadke ves čas, ko je na ladji (ne glede na to ali je v službi ali ne).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02020
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/2. ZDR (2002) člen 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Tožena stranka je dejstvo, da tožnica ne more več opravljati dela na delovnem mestu natakarja - urejevalca prostorov, izvedela šele z vročitvijo pravnomočne sodbe pritožbenega sodišča. To sodno odločbo je bila dolžna izvršiti in bi jo lahko izvršila tako, da bi za tožnico obdržala v veljavi pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za delovno mesto administrativnega referenta, saj je bila tožnica na to delovno mesto razporejena z zadnjo pravnomočno odločbo. Ker je tožena stranka delovno mesto administrativnega referenta ukinila, to pomeni, da je tožnici lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi določb 88. čl. ZDR/2002 o redni odpovedi. Ker tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, je sodišče prve stopnje predlagano začasno odredbo pravilno zavrnilo in mu niti ni bilo potrebno ugotavljati, ali je tožnica izkazala verjetnost vsaj ene izmed predpostavk iz drugega odstavka 272. čl. ZIZ.
Ker je tožena stranka postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izvedla v skladu z določbami ZDR/2002, ni mogoče govoriti o samovolji. Ta je podana, če si nekdo vzame pravico, za katero misli, da mu gre.
ZOZ člen 135, 135. ZRPJZ člen 9, 9. ZObr člen 107, 107.
plače in drugi prejemki
ZRPJZ je z označbo "vojak" označil tipično delovno mesto, za katerega je potreben status vojaka in določil najnižji količnik (2.10), tožena stranka pa bi lahko glede na zahtevnost dela določila vmesne plačilne razrede za delovna mesta, kjer je prav tako potreben status vojaka. ZRPJZ je jasen, pojem "vojak" v tabeli lahko pomeni le naziv delovnega mesta in ne statusa, ki ga oseba ima v vojaški hierarhiji. V tabeli ZRPJZ so določena tipična delovna mesta in ne statusi.
Tožena stranka je pri odmeri dodatkov k plači vezana na določbo 135. člena Zakona o obrambi in zaščiti ter določbo 9. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih. Po vnaprej določenih kriterijih je bila dolžna ovrednotiti delovna mesta glede na posebne pogoje dela in odgovornosti, oziroma je bila dolžna ovrednotiti na katera delovna mesta se nanašajo posebne obremenitve, omejitve in prepovedi (za katere predvideva dodatek k plači uredba).
Navedba v sklepu o prenehanju delovnega razmerja, da bo tudi ostalim delavcem pri toženi stranki postopoma delo prenehalo, kar se je tekom sodnega postopka izkazalo za resnično, še ne pomeni, da pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev ni potrebno medsebojno primerjati vseh delavcev, ki jih je mogoče medsebojno razporejati z zakonom. Če delodajalcu ni potrebno sprejeti programa razreševanja trajno presežnih delavcev, mora biti iz posameznega sklepa o prenehanju delovnega razmerja točno razvidno, kateremu delavcu in kdaj bo delovno razmerje prenehalo, sicer tak sklep ni zakonit.
ZTPDR člen 80, 80/1, 80/2, 80, 80/1, 80/2. ZObr člen 98, 98.
prerazporeditev - plača
Izpodbijana odločba je v skladu z veljavno sistemizacijo, ta pa s količniki, ki jih za delovna mesta VII. zahtevnostne stopnje določa Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS št. 18/94). Delovnopravna zakonodaja ne določa, da bi delavec moral obdržati plačo v enaki višini, kot jo je prejemal pred razporeditvijo, razen v izjemnih okoliščinah, ki pa v konkretnem primeru niso podane (nujne službene potrebe). Vsak delavec ima pravico do plače, kot je določena za delovno mesto, na katero je razporejen.
ZTPDR člen 17, 17/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 17/1.
trajno presežni delavec - primerjanje delavcev, ki jih je mogoče medsebojno razporejati
Čeprav je šlo za ukinitev delovnega mesta z enim izvajalcem, bi morala biti tožnica obravnavana v smislu določbe 1. odst. 17. čl. SKPgd, na podlagi katere se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Delodajalec mora pri ugotavljanju presežnih delavcev upoštevati vsa delovna mesta, na katera je mogoče medsebojno razporejati delavce. Zato je tožena stranka napačno primerjala le dalavce znotraj enega oddelka.
ZDR (1990) člen 36d, 36d/4, 36d, 36d/4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17.
trajno prenehanje potreb po delu - kriteriji za določitev presežnih delavcev - delovna uspešnost - varovana kategorija delavcev
1. Delavci so ob izplačilu plače imeli pravico in nedvomno tudi možnost vložiti zahtevo za varstvo pravic, če so menili, da so zaradi ocene delovne uspešnosti prikrajšani pri plači. Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je dokončne (in pravnomočne) ocene delovne uspešnosti, ki so služile za mesečno obračunavanje plač, uporabila kot izločilni kriterij v postopku določanja presežnih delavcev, zato ne gre za kršitev 17. člena SKPgd.
2. Tožena stranka je tožnikovega sodelavca, ki je imel slabšo oceno delovne uspešnosti od tožnika, zmotno uvrstila v varovano kategorijo delavcev po določbi 4. odstavka 36d. člena ZDR. Delavec lahko uživa zaščito pred prenehanjem delovnega razmerja zaradi trajnega presežka le, če izpolnjuje oba pogoja, določena v citiranem 4. odstavku 36d. člena ZDR. Biti mora samohranilec z otrokom do dveh let starosti oz. z otrokom, ki je zmerno ali težje moten v duševnem ali telesnem razvoju. Stališče, da je samohranilstvo pogoj le za primer, če gre za delavca z otrokom do dveh let starosti, ne pa tudi za primer, če ima delavec otroka z motnjami v razvoju, ni sprejemljivo.
Tožena stranka ni predložila sodišču dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da se je tožnica strinjala z izplačilom nižje odpravnine, kor bi ji šla glede na določbo 36f. člena ZDR. Višjemu znesku se ni odpovedala. Njeno strinjanje z izplačilom nižje odpravnine ne more pomeniti odpovedi pravici, saj mora biti tako soglasje nedvoumno in izrecno.
Čeprav delavec v bistvu ni imel časa za pripravo zagovora, to ni razlog za zaključek, da je pri izredni odpovedi pogodbe prišlo do samovoljnega ravnanja tožene stranke. Iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožena stranka očitala izmišljene kršitve delovnih obveznosti, niti da bi odločitev o izredni odpovedi sprejel nepristojni organ. Četudi bi izredno kratek rok za zagovor pomenil kršitev postopka sprejemanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne gre za takšno kršitev, da bi bilo le zaradi procesnega razloga utemeljeno izdati predlagano začasno odredbo.
Tožnik ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za sporno obdobje, niti ni razvidno, da bi mu bili dodatki po kolektivni pogodbi dejavnosti priznani s posebno odločbo. Zato bi tožnik moral najprej uveljavljati varstvo pravic pri toženi stranki, tako da bi zahteval priznanje dodatkov in šele v primeru, da s svojim zahtevkom pri toženi stranki ne bi uspel, bi lahko v nadaljnjem roku iz 1. odst. 83. člena ZTPDR uveljavljal sodno varstvo.
sistemizacija delovnih mest - pravice iz delovnega razmerja - vojaške osebe - formacija - razporeditev v plačilni razred - pristojnost delovnega sodišča
Delovna mesta na MO in v SV se po 2. odst. 89. člena Zakona o obrambi (ZO) določajo z dvema aktoma: sistemizacijo in formacijo. Formacija ima za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v vojski, enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu. Formacija vsebuje delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (pogoje za zasedbo delovnih mest, razvrstitev v plačilne razrede) in v tem delu jo je potrebno obravnavati enako kot vsak drug splošni akt delodajalca. Sodišče zato z odločanjem v tem sporu ni preseglo svojih pristojnosti.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek 5 delovnih dni
Delavec, kateremu je delovno razmerje prenehalo zaradi neupravičenega izostanka z dela, ker se ni zglasil pri toženi stranki po zaključku bolniškega staleža, ne more uspešno uveljavljati dejstva, da je izostal z dela zato, ker mu delodajalec ne bi mogel zagotoviti dela le v dopoldanski (ne pa tudi nočni) izmeni, če na to omejitev delodajalca sploh ni opozoril in ni predlagal ustrezne razporeditve delovnega časa glede na svojo zdravstveno zmožnost.
delovno razmerje - konkurenčna klavzula - opravljanje konkurenčne dejavnosti med trajanjem delovnega razmerja - opravljanje konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja - vodstveni delavci - varstvo konkurence - nelojalna konkurenca - odškodninska odgovornost delavca - odškodnina
Za kršitev konkurenčne prepovedi z ravnanji, storjenimi v času trajanja delovnega razmerja, je delavec lahko odškodninsko odgovoren, saj prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti v času zaposlitve izhaja iz obveznosti delavca do lojalnosti delodajalcu in temeljnega načela prepovedi povzročanja škode drugemu. Če delavec s svojim ravnanjem povzroči škodo delodajalcu, jo mora povrniti, kot je to določeno v 70. členu ZTPDR. Delodajalec je v času nastanka tega individualnega delovnega spora lahko od delavca uveljavljal povrnitev škode zaradi konkurenčnega ravnanja med trajanjem delovnega razmerja po določbi 3. odst. 7. člena ZDR in 1. odst. 70. člena ZTPDR. Po prenehanju delovnega razmerja toženih strank ni več zavezovala določba XI. tč. pogodbe o zaposlitvi, ker tožeča stranka ni zagotavljala protidajatve zaradi konkurenčne prepovedi, vendar to bivših delavcev ne odvezuje odškodninske odgovornosti zaradi nelojalne konkurence, določene v 13. členu Zakona o varstvu konkurence (Ur. l. RS, št. 18/93). Bivši delavci so delodajalcu lahko odgovorni zaradi dejanj nelojalne konkurence po prenehanju delovnega razmerja tudi v primeru, ko ni dogovorjena konkurenčna klavzula oz., ko le-ta ni ustrezna glede na enakovrednost dajatev delodajalca in bivšega delavca.
Tožnik je vsak mesec prejel obračunske liste z navedbo procenta stimulacije, vendar zoper oceno delovne uspešnosti ni ugovarjal. Delavci, vključno s tožnikom, so ob vsakokratnem izplačilu plače imeli pravico in nedvomno tudi možnost vložiti zahtevo za varstvo pravic, če so menili, da so zaradi ocene delovne uspešnosti prikrajšani pri plači. Če tožnik te možnosti ni izrabil, se ne more naknadno, v okviru postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev, sklicevati na nepravilnosti pri ocenjevanju delovne uspešnosti. Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je ocene delovne uspešnosti, ki so služile za mesečno obračunavanje plač, uporabila kot izločilni kriterij v postopku določanja presežnih delavcev.
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili
Ker je tožnik še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki in prejema mesečno plačo, mu zaradi eventualne razlike v plači ne more nastajati težko nenadomestljiva škoda. Poleg tega bi predlagana začasna odredba, s katero je zahteval zadržanje izvršitve sklepa o njegovi razrešitvi s funkcije delavca s posebnimi pooblastili, pomenila podelitev pooblastil tožniku na delovnem mestu direktorja sektorja poslovanja s pravnimi osebami. Takega položaja pa ni mogoče uvrstiti pod 3. alineo 2. odst. 272. člena ZIZ, da bi s tem toženi stranki ne nastajale hujše posledice, kot nastajajo tožniku brez izdaje začasne odredbe. Tožniku namreč nastaja škoda le v razliki med plačo, ki bi jo prejemal na mestu direktorja in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu, toženi stranki pa bi lahko nastala bistveno večja škoda, če bi delavca vrnili na delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili, kjer bi tožnik kot direktor sektorja poslovanja s pravnimi osebami odločal tudi o dodelitvi kreditov, ti pa se običajno dodeljujejo v bistveno večjih zneskih, kot znaša razlika v plači.