ZZZDR člen 213, 213. ZPP člen 82, 406, 409, 82, 406, 409.
zakoniti zastopnik - začasni zastopnik
Zaradi zatrjevane kolizije med upnikom v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine in njihovim zakonitim zastopnikom (materjo, ki izvršuje roditeljsko pravico po razvezi zakonske zveze), upnikom ni mogoče postaviti začasnega zastopnika po določbah 82. člena ZPP, ker je postavitev začasnega zastopnika pridržana za toženo stranko. Prav tako jim ni mogoče postaviti posebnega zastopnika po določbah 409. člena ZPP, ker izvršilni postopek zaradi izterjave preživnine ne spada med zakonske spore ali spore iz razmerij med starši in otroki po 406. členu ZPP. Zato lahko izvršilno sodišče v primeru ocene, da gre za kolizijo interesov med stranko in njenim zakonitim zastopnikom, o tem obvesti center za socialno delo, ki stranki postavi posebnega skrbnila po 213. členu ZZZDR.
Odločitev delodajalca glede odobritve dopusta mora biti decidirana in nedvoumna. V kolikor izjava ni takšna, mora sodišče ugotoviti, ali je bil delavec glede na vse okoliščine primera v dobri veri, da je izraba dopusta odobrena.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02012
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDSS člen 19, 19/1, 19/2. ZDR člen 84, 85.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba
Niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče zadržalo učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi redne odpovedi po 85. čl. ZDR/2002 (20 dni neupravičenega izostanka), če tožnik ni izkazal pogojev za izdajo začasne odredbe po 19. čl. ZDSS in 272. čl. ZIZ.
ZOR člen 154, 155, 154, 155. ZGD člen 6, 6. ZIZ člen 271, 271/1, 271, 271/1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - višina škode
Upnica uveljavlja odškodninski zahtevek. Da bi bila njena terjatev verjetno izkazana, bi morala do stopnje verjetnosti izkazati vse tiste predpostavke civilnega delikta, glede katerih nosi dokazno breme. Če višine zatrjevane škode ne izkaže (v pritožbi celo sama pojasni, da višine škode še ne more natančno opredeliti), verjetnost terjatve ni podana. Pomanjkanja dejstev/trditev v zvezi z višino škode (ta naj bi bila v izgubljenem dobičku) tudi ni mogoče nadomestiti z dokaznimi predlogi.
Določitev pogodbene kazni zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki je rezultiralo v razdrtju pogodbe, pa je v nasprotju s prisilno določbo 3. odstavka 270. člena ZOR in zato nično, v kolikor se nanaša na neizpolnjevanje denarnih obveznosti (1. odstavek 103. člena ZOR) in kot tako ne more uživati sodnega varstva.
trditveno in dokazno breme - plačilo - stroški telefonskih storitev
Sodišče pravilno navaja, da je materialnopravno izhodišče za presojo te zadeve določilo 2. odstavka 67. člena Zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah, ki določa, da je telefonski naročnik odgovoren za uporabo telefona, ki ga uporablja, in za plačilo telefonskih storitev, opravljenih s tem telefonom. Dokaz, ali so bile telefonske storitve opravljene s telefonom naročnika, je torej na strani PTT organizacije oziroma ponudnika telefonskih storitev. Če je tako, je telefonski naročnik odgovoren oziroma zavezan za plačilo teh storitev. Telefonski naročnik pa se lahko oprosti obveznosti, če dokaže nasprotno, oziroma da telefonske storitve niso bile opravljene preko njegove telefonske naprave ali pa v primeru, da je bila ta zlorabljena.
1. Napaka v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi pravil lovske družine, ki so odpravljene v tem pravdnem postopku, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja, ki je pogoj za odškodninski delikt. Za odškodninsko odgovornost mora zato biti poleg škode ter vzročne zveze ugotovljeno tudi krivdno ravnanje članov disciplinske komisije, ki mora biti protipravno. 2. Mrtvo divjad ni mogoče upleniti, zato tožnik srne ni uplenil in tako ni izpolnil znakov očitane mu kršitve.
Pogojev za izdajo začasne odredbe ni, če dolžnik z nobenim svojim ravnanjem ne povzroča verjetnosti, da bo izterjava upnikove terjatve onemogočena ali otežena.
ZMZPP člen 90, 91. Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 17. Konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem (Haaška konvencija) člen 14.
tožniška varščina - mednarodni element
Haaška konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem prepoveduje zahtevati varščino za pravdne stroške samo zato, ker je tožnik tujec.
Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega ali upravnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba (267. člen ZIZ). Kadar je izdana med sodnim postopkom, je sestavni del tega postopka, saj je za odločitev o njej pristojno sodišče, pred katerim teče postopek (drugi odstavek 266. člena ZIZ). V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug postopek, pa postopek zavarovanja z začasno odredbo predstavlja samostojen postopek, v katerem mora sodišče odločiti tudi o stroških postopka po 38. členu ZIZ (239. člena ZIZ), torej po načelih, ki jih vsebuje ta člen, smiselno pa tudi po pravilih pravdnega postopka (15. člen ZIZ). Očitek sodišču prve stopnje, da je odločitev o stroških preuranjena, torej ni utemeljen.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zaključek izvršilnega postopka - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Umik pravnega sredstva, med katera spada tudi ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, mora biti izrecen. Nobeno zakonsko določilo ne daje podlage za domnevo oz. pravno fikcijo, da je dolžnik umaknil ugovor, če ni odgovoril na poziv sodišča ali umika ugovor.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 339, 339/2-12, 339, 339/2-12. ZFPPod člen 27, 27/4, 29, 29/1, 37, 37/2, 27, 27/4, 29, 29/1, 37, 37/2.
izbris iz sodnega registra - odgovornost družbenikov - prehod obveznosti - res iudicata
Tožeča stranka ima za terjatev, ki jo vtožuje v pravdnem postopku že pravnomočen sklep o izvršbi zoper družbo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod. Po 4. odst. 27. čl. ZFPPod se v tem primeru šteje, da so družbeniki izbrisane družbe podali izjavo po 1. odst. 394. čl. ZGD, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Ker gre v konkretnem primeru za prevzem dolga po samem zakonu in je obveznost izbrisane družbe prešla na družbenico na podlagi zakona, je prvostopenjsko sodišče odločalo o že razsojeni stvari.
sodna taksa - taksa za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tarifna številka 2 ZST ne predvideva taksne obveznosti za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Določbe o taksni obveznosti za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi pa ni mogoče analogno uporabiti.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
dokazna ocena listine - upravni postopek - dovoljen dokaz
Samo zaradi tega, ker so bile dokazne listine pribavljene v inšpekcijskem postopku zoper kasnejšo obdolženko, te listine ne morejo biti nedovoljen dokaz.
Če se zahteva za obnovo kazenskega postopka sklicuje na že znana dejstva, ki naj bi se dokazovala z že znanimi pričami in predlaga zaslišanje dveh novih prič o že znanih dejstvih, je odločitev sodišča 1. stopnje o zavrženju zahteve pravilna.
povrnitev škode - trk z divjadjo - stečina - odgovornost lovske družine - krivdna odgovornost
Tožeča stranka mora zatrjevati in dokazati, da je glede na konkretne razmere na območju, kjer poteka odsek ceste, kjer je prišlo do nezgode, bila tožena stranka dolžna v okviru ravnanja, ki ji ga nalaga 5. člen ZVLGD, dati ustrezno pobudo za postavitev prometnega znaka, ki opozarja na divjad na cesti, torej takega opozorilnega znaka, ki opozarja na približevanje posebno nevarnemu mestu, kjer divjad pogosto prehaja cesto. Dokazovati in dokazati bi torej morala, da je na tem mestu bil prehod divjadi pogost oziroma je tam bila stečina. Šele v tem primeru bi bilo mogoče zaključiti, da je bila toženkina dolžnost ukrepati in če ni, da je opustila z zakonom opredeljene ukrepe za preprečevanje škode po divjadi.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - solastnina
Sodišče je ugotovilo, da spada nepremičnina v skupno premoženje bivših zakoncev in določilo deleže na tem premoženju. Tožeča stranka uveljavlja v pravdi tudi zahtevek na izstavitev ustrezne listine, da se bo njen delež na nepremičnini vpisal v zemljiški knjigi. Tudi o tem zahtevku mora sodišče vsebinsko odločiti, če je sklepčen. Kdo od dveh tožencev (bivši mož ali tašča) mora izstaviti listino, bo sodišče presojalo po pravilih zemljiškoknjižnega prava.