Po ZDDPO se med odhodke štejejo odpisi oziroma popravki vrednosti finančnih naložb, kot so določeni po SRS 3, vendar le v primeru, če ne gre za popravke vrednosti in odpise terjatev do povezanih oseb, saj so ti popravki v 13. členu ZDDPO določeni kot davčno nepriznani. Pojem povezanih oseb je določen v 18. členu ZDDPO, na katerega se sklicuje tudi tožena stranka. Med strankama ni sporno, da sta imeli času sklepanju obeh jamčevalnih pogodb tožnik in družba CCC AAA d.d., do katere so bile terjatve vzpostavljene, istega direktorja. Glede na navedeno in glede na vse okoliščine, kot izhajajo iz podatkov upravnih spisov, predvsem glede poslovne povezanosti obeh družb, navedeni pogodbi, ki sta podlaga za nastanek spornih terjatev sploh ne bi bili sklenjeni, če ne bi bila tožnik in družba CCC AAA d.d. povezani osebi. To nenazadnje izhaja tudi iz tožbene navedbe, da se gradnja ne bi nadaljevala in dokončala, če tožnik ne bi zagotovil jamčevanja. Čim pa je tako, uvedba stečajnega postopka po presoji sodišča v konkretnem primeru za ugotavljanje statusa povezanih oseb v smislu 13. in 18. člena niti ni pomembna. Dejstvo je, da sta imeli obe družbi istega direktorja, ki je bil v manjšem delu tudi družbenik tožnika, ki je v tej vlogi lahko vplival na sprejemanje odločitev v obeh podjetjih, kar izhaja tudi iz pogodb o zaposlitvi, na katere se sklicujeta prvostopni organ in tožena stranka in iz pogodbe o posojilu za tekoče poslovanje.
ZUP (1986) člen 68/2, 5, 5/1, 68, 68/2, 5, 5/1, 68. ZDen člen 62, 62.
zavrženje - varstvo strank
Ker je pooblaščenec vlagateljev, ki so v tujini, na poziv prvostopnega organa za dopolnitev pomanjkljive vloge za denacionalizacijo dostavil del zahtevane dokumentacije in istočasno izjavil, da bo ostale listine dostavil čim bo to mogoče, bi moral prvostopni organ vlogo smiselno obravnavati kot prošnjo za določitev dodatnega roka za dopolnitev vloge. Ker tega ni storil, je podana kršitev načela varstva pravic stranke.
Podlaga za izdajo kulturnovarstvenih pogojev za kulturni spomenik je varstveni režim predpisan v aktu o razglasitvi in le v okviru in obsegu ter v skladu z njim, se lahko postavljajo pogoji za konkreten poseg v prostor. V kolikor upravni organ zavrne izdajo kulturnovarstvenega soglasja pa mora v svoji odločbi, ki mora biti izdana v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku to obrazložiti.
ZUP člen 249/1-9, 49, 249, 249/1, 249/1-9, 49, 249, 249/1. ZDen člen 60, 60.
obnova postopka - stranka v postopku
Tožena stranka in upravni organ 1. stopnje nista odgovorila na trditve tožeče starnke v zvezi z obsegom premoženja, na katerega sta se nanašala oba navedena sklepa stečajnega senata, na katerega se sklicuje tudi v izpodbijani odločbi tožena stranka. Če namreč držijo trditve tožeče stranke, da se omenjena sklepa nista nanašala na celo parcelo št. 180/6, potem tožeči stranki, zgolj s sklicevanjem na prekinitev stečajnega postopka glede dela nepremičnine in na izročitev dela nepremičnine Občini, ni mogoče odreči položaja stranke v denacionalizacijskem postopku, v katerem je bila vrnjena cela površina nepremičnine z navedeno parc. št.
Med tem ko drži stališče tožene stranke, da v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo v izvršbi zaradi določila 1. odstavka 292. člena ZUP ni mogoče uspešno uveljavljati argumentov zoper pravilnost odločbe, ki se izvršuje, pa ne drži trditev tožene stranke, da se v izvršilnem postopku, ko gre za izvršbo s prisilitvijo, v nobenem primeru ne odloča o pravicah, obveznostih strank, ampak se le prisilno izvršujejo obveznosti, o katerih je bilo odločeno v upravnem postopku. Ni namreč mogoče izključiti primera, da upravni organ z izdajo odločbe v izvršbi s prisilitvijo nedopustno poseže v iztožljivo ustavno pravico.
finančni pogoj - premoženje - brezplačna pravna pomoč
Tožnica v stanovanjski hiši, katere solastnica je, ne živi, saj se je po razvezi zaradi nevzdržnih razmer iz hiše izselila, obenem pa iz predloženega spisa izhaja podatek, da tožnica vlaga prošnjo za dodelitev BPP ravno zaradi delitve v zakonu pridobljenega premoženja, ki obsega stanovanjsko hišo. Tožena stranka izjeme, opredeljene v določbi 1. alineje prvega odstavka 19. čl. ZBPP, pri odločitvi ni upoštevala, po presoji sodišča pa v primeru ugotovitve, da prosilec v stanovanju ne živi iz razlogov, ki niso na njegovi strani, navedeno lahko vpliva na odločitev o tej zadevi.
Pravice naslovnika so ustrezno varovane le tedaj, če je na pravne posledice, ki nastopijo po samem zakonu, ustrezno vnaprej opozorjen in le na ta način je ustrezno zagotovljeno, da njegova nevednost in neukost nista v škodo njegovih pravic. To pa pomeni, da mora biti naslovnik obveščen, da bo po preteku 15-dnevnega roka za prevzem spisa, vročitev veljala za opravljeno.
Za ugotovitev, ali je bila obnova postopka uvedena znotraj enomesečnega roka, je glede na določbo 2. odstavka 263. člena v zvezi s 1. odstavkom 263. člena ZUP pomembno, kdaj je pristojni carinski organ, torej v obravnavanem primeru Carinski urad A, izvedel za novo dejstvo kot razlog za uvedbo obnove postopka. Tudi po mnenju sodišča bili izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka, pri čemer ne gre za vprašanja, ali je okoliščina, ki se upošteva kot razlog za obnovo postopka, v resnici obstaja, temveč za presojo njene kvalificiranosti, torej ali bi navedena okoliščina, če bi bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari.
Z odločbo tožene stranke z dne 23. 5. 2001 je bilo v upravnem postopku šele dokončno odločeno o pravici tožnika do statusa civilnega invalida vojna. Tožnik v tožbi postavlja svoj zahtevek na podlagi 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Vendar tožnikov pridobljeni status civilnega invalida vojne po svoji naravi ni predmet obligacijskega razmerja med tožnikom in toženo stranko, zato se citirano določilo Zakona o obligacijskih razmerjih ne more uporabiti v tem upravnem sporu.
ZL člen 8, 12, 13, 8, 12, 13. ZPD člen 20, 21. ZDDPO člen 11, 12, 13, 11, 12, 13. Slovenski računovodski standardi člen 3, 5.
davek od prometa storitev - davek od dobička pravnih oseb
Kolikor gre za formirane popravke vrednosti in odpise terjatev po SRS 5 (in ker med strankama ni sporno, da gre za povezane osebe), potem te odhodke davčno ni mogoče priznati (6. alinea 13. člena ZDDPO). Kolikor pa gre za popravke vrednosti in odpise finančnih naložb (SRS 3) pa se ti popravki oziroma odpisi lahko, ker ZDDPO ne predpisuje drugačnega načina njihovega ugotavljanja, hkrati vštevajo tudi med davčno priznane odhodke, vendar le v primeru, če je njihov popravek vrednosti oziroma odpis mogoče sešteti za odhodek iz 12. člena ZDDPO. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru luških pristojbin ne gre za storitve po določbah ZPD. Tožeča stranka je imela javno pooblastilo za zaračunavanje teh pristojbin v Zakonu o lukah, iz istega zakona izhaja tudi obveznosti tožeče stranke glede vzdrževanja in gradnje javne luške infrastrukture.