prirejanje iger na srečo - upravni nadzor nad prirejanjem iger na srečo - vstopninski žetoni
Bistveno je, da so obiskovalci igralnice z vstopninskimi žetoni lahko enakopravno sodelovali v igri, zato je treba v smislu navedene določbe 2. člena ZIS šteti, da so z njimi plačali igro pri igralni mizi, to pa pomeni, da imajo vstopninski žetoni pri igri enak učinek kot vrednostni žetoni. Pritožbeno sodišče zato meni, da je sodišče prve stopnje ob takšni naravi vstopninskih žetonov pravilno presodilo, da izključitev teh žetonov iz obračunov po posameznih igralnih mizah in po posameznih igrah pomeni kršitev 106. člena ZIS, s tem pa je podana tudi podlaga za izdajo odločbe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti na podlagi 4. odstavka 107. člena ZIS.
prodaja nepremičnine - stvarne napake - izoliranost in protipotresna varnost stanovanjske hiše
Slabo izolirana hiša, ki zahteva neekonomično ogrevanje, in je zgrajena po potresnih standardih izpred 20 let (tretji odstavek 480. člena in prvi odstavek 479. člena ZOR) nima stvarnih napak.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja
V zadevi izreka ukrepa urbanistične inšpekcije po 1. odstavku 73. člena ZUN je pomembno le to, da tožnik v času izreka tega ukrepa ni imel ustreznega in veljavnega pravnomočnega upravnega dovoljenja za postavitev v odločbi navedenih objektov.
spor iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja skupnih otrok - otrok kot stranka v postopku - dodelitev otroka - koristi otroka
Spor o varstvu in vzgoji skupnih otrok je praviloma spor staršev. Otrok je stranka v postopku le, če je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
V primeru, ko je podana prošnja tuje države za izročitev obsojenca zaradi izvršitve kazni, ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep, s katerim je bilo ugotovljeno, da so bili izpolnjeni pogoji za takšno izročitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pogoji za delegacijo pristojnosti - dvom v strokovnost in nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Predlagateljevo nezadovoljstvo v zvezi s sodniki določenega sodišča ne predstavlja razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP člen 86, 115, 280, 280/2, 339, 339/2-8.ZS člen 83.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - zastopanje - sodne počitnice - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - rok za pripravo na glavno obravnavo - vročitev vabila na glavno obravnavo - odpoved pooblastila za zastopanje
Tožeča stranka v reviziji navaja, da od prejema vabila, do glavne obravnave ni imela ustreznega petnajstdnevnega roka za pripravo, ker so bile vmes sodne počitnice. V 83. členu Zakona o sodiščih (ZS, Uradni list RS, št. 23/2005 - uradno prečiščeno besedilo) so določene sodne počitnice od 15. julija do 15. avgusta. V tem času sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kar pa obravnavana zadeva ni. V zadnjem odstavku tega člena je dodano, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Iz tega sledi, da je od prejema vabila za glavno obravnavo 6.7.2004 do 15.7.2004 preteklo 8 dni, od konca sodnih počitnic 15.8.2004 do dneva glavne obravnave 19.8.2004 pa še 3 dni, vsega skupaj torej 11 dni in ne predvidenih 15 dni. Zato tožeča stranka ni bila pravilno vabljena in sodišče ne bi smelo opraviti glavne obravnave v njeni odsotnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva ni očitno nerazumna
Zadeva je očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22824
KZ člen 170, 170/1, 171, 171/1. Sodni red člen 257, 257/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - glavna obravnava - zapisnik o glavni obravnavi - izguba računalniškega zapisa glavne obravnave
Ker je dal obsojenec na podlagi navedb v pismu izjavo za javnost, zaradi katere je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja po 2. in 1. odstavku 170. člena KZ, je potrebno ugotoviti in presoditi sporočilno naravo očitkov v pismu in oceniti, ali je dana podlaga za sklepanje, da jih je obsojenec vsebinsko povzel v sicer drugačni obliki izražanja.
Ko je predsednik senata ugotovil, da se je izgubil računalniški zapis glavne obravnave in da zapisnika o njej ne bo mogoče vložiti v spis, je bil dolžan ne glede na bližajoči se potek delovnega časa o tem seznaniti državnega tožilca in obsojenca ter odrediti, da se glavna obravnava takoj nadaljuje ter ponovi zaslišanje obsojenca in v dokaznem postopku ponovi tudi zaslišanje oškodovanca.
ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov
Vsebino določbe 1. odstavka 395. člena ZKP je treba razlagati tako, da je dolžno sodišče druge stopnje presoditi tiste pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva, zavzeti o njih stališča in jih ustrezno utemeljiti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - zavrženje revizije
ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. V obravnavanem primeru se revizija nanaša na zavrnjeni del tožbenega zahtevka v skupnem znesku 1.245.000 tolarjev. Toda ta znesek sestoji iz tožbenega zahtevka za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo, ki sicer izhajata iz istega škodnega dogodka, a temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Po 41. členu ZPP tožeča stranka v tožbi proti isti stranki lahko uveljavlja več zahtevkov, toda če imajo ti zahtevki različno podlago, se upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče razpolagalo z izpovedbo oškodovanca ter z obvestilom o telesni poškodbi za oškodovanca z dne 21.5.2001 z diagnozo Kliničnega centra Ljubljana z dne 10.12.2001, je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog obsojenčevega zagovornika za postavitev izvedenca medicinske stroke, saj izvedba predlaganega dokaza v ničemer ne bi pripomogla k dodatni razjasnitvi dejanskega stanja.
jezik v postopku - pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Sodišče je kršilo določbo 3. odstavka 9. člena ZKP, s tem ko je obdolžencu vročilo sklep o odreditvi pripora le v slovenščini. Ker pa je to napako kasneje popravilo, ko mu je vročilo v hrvaščino prevedeni sklep, zoper katerega je zagovornica vložila pritožbo in ki jo je sodišče obravnavalo kot pravočasno brez upoštevanja vročitve sklepa v slovenščini, obdolženec ni bil prikrajšan za pravico do pritožbe.
upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev - premoženjsko stanje - premoženje - kapitalski vložek v gospodarski družbi
Tožnikov kapitalski vložek v gospodarsko družbo znaša več kot znaša višina 20 minimalnih plač in ker tudi vložek njegovega sina znaša enako vsoto, tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 4, 4/2, 23, 23/1, 34, 34/1-3, 73.ZPP člen 154, 154/1. ZUP-UPB1 člen 2, 207, 226.
poseg v ustavne pravice - dopustnost upravnega spora po členu 3/1 ZUS
Predlog razlastitvenega upravičenca Državnemu pravobranilstvu RS, da naj v imenu Republike Slovenije predlaga uvedbo razlastitvenega postopka zaradi gradnje ceste in predlog Državnega pravobranilca RS upravni enoti za uvedbo razlastitvenega postopka zaradi gradnje ceste nista akta ali dejanji, ki bi posegali v pravice ali pravne koristi tožnika, ki je sicer lastnik zemljišča, katerega razlastitev se predlaga, zato teh aktov ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu po 3. odstavku 1. člena ZUS. Odločba upravne enote o razlastitvi pa je upravni akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu, ker ni dokončen akt. Zoper dokončen akt o tem pa je možen upravni spor po 2. odstavku 1. člena ZUS, ne pa po 3. odstavku 1. člena ZUS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22814
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 344, 420, 420/2, 424, 424/1, 427. KZJ člen 96.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - sprememba obtožbe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov
Čeprav je obramba glede zavrnjenih dokaznih predlogov z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljila materialnopravno relevantnost dokazov, verjetno izkazan pa je bil tudi obstoj predlaganih dokaznih sredstev, pa dokaza, glede na to, da je bilo odločilno dejstvo, ki naj bi se z njima dokazovalo, na podlagi več že izvedenih dokazov že dokazano, očitno ne bi mogla biti uspešna. Zato obsojencu z njihovo zavrnitvijo pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist ni bila kršena.
Zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani pravnomočni odločbi, lahko Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi le (427. člen ZKP), če nastane precejšen dvom pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi z uveljavljanimi zakonsko dovoljenimi kršitvami (1. odstavek 420. člena ZKP).