solastnina - uporaba solastne stvari - odškodnina - neupravičena pridobitev
Ker tožnik vidi odškodninskopravno podlago za utemeljenost tožbenega zahtevka v toženčevem protipravnem preprečevanju možnosti (so)uporabe solastne stvari tožniku ves čas že najpozneje od leta 1995 dalje, mu je treba odgovoriti, da bi imel za primer odprave zatrjevane protipravnosti ves čas na razpolago možnost uveljavljanja stvarnopravnih upravičenj pod pogoji iz prvega odstavka 14. člena tedaj veljavnega ZTLR. Ne more pa biti uspešen z leta 1999 vloženo tožbo za plačilo odškodnine zoper toženca čim je bilo ugotovljeno, da ima še vedno veljavni pravni naslov za uporabo pravdnim strankam solastne hiše tretja oseba - kar pomeni, da tožnik ni izkazal škode zaradi neuporabe solastne stvari niti v primeru morebitne protipravnosti toženčevega ravnanja. Enako velja glede toženčeve koristi kot nujnega pogoja za uporabo določb o neupravičeni pridobitvi iz 210. člena tedaj veljavnega ZOR, saj tožnik koristi na strani toženca, ki tudi sicer ne živi v pravdnima strankama solastni hiši, ni izkazal.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS08755
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVD člen 44, 46, 49. ZTPDR člen 73.ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varstvo pri delu - deljena odgovornost - zavarovalna pogodba - zavarovanje civilne odgovornosti - omejitev zavarovalne vsote - obstoj dogovora o valorizaciji zavarovalne vsote - sokrivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - dovoljenost revizije - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - vrednost spornega predmeta - sklep o stroških - pravno mnenje - zavrženje revizije
Ravnanje zadnje stranice tovornjaka s tramom, oprtem na steber, predstavlja nepravilen in nevaren način popravila. Gre za krivdno odgovornost delodajalca, ki je dopuščal tak način dela in je opustil dolžnost zagotoviti delavcem varen način in pogoje dela. Odločitev o 30 % prispevku oškodovanca k nastanku škode pa je posledica ugotovitev, da je oškodovanec sam izbral tak način popravila, čeprav je vedel, da je do podobnih nasreč že prihajalo. Tako svojega dela ni opravljal s pazljivostjo, da bi s tem varoval svoje zdravje, ni prijavil pomanjkljive varnosti pri delu in ni uporabljal opreme za varstvo pri delu.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti izvesti ugotovitveni postopek, saj se šele z izdajo sklepa vzpostavi procesno razmerje med organom in stranko.
odgovornost lastnika drsališča - škoda zaradi padca na umetnem drsališču - stanje ledene ploskve - skrbnost dobrega strokovnjaka
Tožena stranka (zavarovalnica, pri kateri je imel lastnik drsališča zavarovano odgovornost) je odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi padca na umetnem drsališču, ko je med drsanjem zapeljala na nepričakovano ledeno izboklino (nastalo zaradi kapljanja s stropa).
zahteva za denacionalizacijo - popolnost zahteve za denacionalizacijo
Zahteva za denacionalizacijo ni nepopolna, če se po navedbah, ki sledijo obveznim sestavinam iz 62. člena ZDen, ne nanaša na vse premoženje, ki je navedeno v odločbi, ki je bila podlaga za podržavljenje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje, ki daje dohodke
Tožena stranka je v skladu z določbo 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč sicer pravilno upoštevala pri ugotavljanju prosilkinega dohodka. Ker pa je prosilka poleg kmetijskih in gozdnih zemljišč tudi solastnica stanovanjske stavbe, ki je predstavlja premoženja, ki daje katastrski dohodek, je bilo dejansko stanje v tej zadevi nepopolno ugotovljeno.
Pravica do odložitve prisilne izvršbe iz 2. odstavka 20. člena ZDavP je časovno omejena, saj je prisilno izterjavo mogoče odložiti le do odločitve o pritožbi zoper glavno stvar; če je o pritožbi zoper glavno stvar že odločeno, potem vtoževane pravice (odložitve izvršitve odločbe) ni več mogoče izvršiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za zaslišanje predsednika pristojnega sodišča kot priče
Dejstvo, da je predsednik krajevno pristojnega sodišča predlagan za pričo v pravdi, samo po sebi še ne utemeljuje prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega upravičenca - potrebe otroka
Preživljalec mora storiti vse, da si izboljša in izkoristi svoje pridobitvene zmožnosti. Preživnina se določi ne le glede na materialne marveč tudi pridobitvene zmožnosti zavezanca, seveda ob upoštevanju potreb upravičenca. Toženec kot eden izmed tožnikovih staršev je torej že po zakonu dolžan izkoristiti vse pridobitne zmožnosti, da bo lahko izpolnil dolžnost preživljanja. Če pa je tožnik razumel obrazložitev prvostopenjske sodbe kot očitek, je treba povedati, da je ta utemeljen spričo toženčevega ravnanja, ko priznava, da si dela ne išče in da 3 ha velike kmetije ne obdeluje.
lokacijsko dovoljenje - stranski udeleženec - varovanje svoje pravice in pravne koristi
Stranski udeleženec lahko v lokacijskem postopku varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa in se pri tem sklicevati na splošni javni interes.
STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08533
ZD člen 212.SZ člen 117.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - izločitev iz zapuščine - privatizacija stanovanj - prenos pravice do odkupa na družinskega člana - solastnina
Zapustnik je "s sodelovanjem pri podpisu pogodbe" pokazal, da želi ostati solastnik stanovanja ne glede na to, da je tožnica prispevala ves denar za njegov odkup.
Zahtevek, ki ga je postavila tožnica, je sicer res "mogoč in dopusten", vendar pa ni utemeljen. Pri tem se revizijsko sodišče strinja s stališčem izpodbijane sodbe, da sporni del stanovanja sicer ne spada v zapuščino, da pa tožnica lahko uveljavlja zahtevek na vrnitev denarja, plačanega za polovico stanovanja, ki ga je odkupil zapustnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08593
URS člen 15, 35, 51. EKČP člen 5.ZNP člen 37, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76,77, 78, 79, 80, 81.
postopek pridržanja oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - podaljšanje pridržanja - pravica do prostosti - pravica do varnosti duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Po 81. členu ZNP se v postopku za podaljšanje pridržanja primerno uporabljajo določila postopka o pridržanju. Zato je sodišče pravilno ravnalo v skladu s 75. členom ZNP, ko je obiskalo pridržano osebo in jo zaslišalo, zaslišalo je zdravstveno osebje v bolnišnici in pritegnilo tudi zdravnika specialista iz druge zdravstvene organizacije, ki je pregledal vso zdravstveno dokumentacijo in pridržano osebo ter potrdil, da ima kronično duševno bolezen shizofrenijo paranoidnega tipa, ki ima predvsem v zadnjih letih izrazito neugoden potek, kar je posledica narave bolezni same in tega, da odklanja zdravljenje in jemanje zdravil.
Je pa revizija utemeljena, kolikor opozarja, da je sodišče sicer skrbno ocenilo izpovedi oseb, ki so bile zaslišane v postopku pri prejšnjih odločitvah, vendar sedaj ni ponovno zaslišalo vsaj brata in skrbnika pridržane osebe, da bi se prepričalo, ali so se v letu dni morda spremenile okoliščine in ali bi bilo mogoče z njuno pomočjo ali s pomočjo kake tretje osebe zagotoviti, da bi pridržani vendarle jemal zdravila.
ZDen člen 9, 9/1, 9/2, 12.ZD člen 11, 12. ZUS člen 60,60/1-4, 77, 77/2-3.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - vstopna pravica vnuka
Če prejšnji lastnik ob podržavljenju premoženja ni izpolnjeval pogoja jugoslovanskega državljanstva in če je njegov dedič prvega dednega reda umrl pred njim, vstopi po vstopni pravici v vlogo upravičenca po 12. členu ZDen vnuk, če izpolnjuje pogoje glede jugoslovanskega državljanstva iz 9. člena ZDen.
prodaja premičnine - ničnost - prepoved sklenitve pogodbe za eno od strank - odsvojitev zastavljene premičnine - razdrtje pogodbe
Prav zaradi varnosti pravnega prometa drugi odstavek 103. člena ZOR izrecno določa, da ostane v primeru, ko je sklenitev neke pogodbe prepovedana samo eni osebi (v tem primeru prodajalcu), ta v veljavi, če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega. Stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne sankcije. Za prav tak primer pa gre tudi pri pogodbi, katere ničnost sedaj v reviziji uveljavlja tožena stranka.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS08719
URS člen 15, 39.ZOR člen 13, 200.
razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - nosilci javnih funkcij - osebnostne pravice - načelo svobode izražanja - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic
Učinkovito zagotavljanje pravice do svobode izražanja se navzlic mejam, ki jih tej pravici zarisujejo pravice drugih, izključuje s pristopom, ki bi pisca ali govorca prek razumnih meja omejeval zgolj zaradi ene izmed možnih razlag besednega sporočila.
ZMZPP člen 64, 98, 98/1-2, 111. ZPP (1977) člen 56.
priznanje tuje sodne odločbe - krajevna pristojnost - pristojnost za spore o nepremičninah - pristojnost tujega sodišča - premoženje toženca v državi izdaje odločbe - javni red - vložitev ustavne pritožbe
"Premoženje" iz 2. točke prvega odstavka 98. člena ZMZPP se ne nanaša na nepremičnine, saj je za spore o njih izključna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina.
ZDen člen 2, 2/2, 3, 4, 42. ZUS člen 2, 61, 73. ZUP (1986) člen 240, 241, 242,243, 244, 245, 246.
zmanjšanje zemljišča po podržavljenju
V postopku denacionalizacije se vrača le premoženje, ki je bilo prejšnjim lastnikom podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, če so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji. Zato je treba v vsakem primeru ugotoviti, ali gre za podržavljenje v smislu ZDen, kar pa v tem primeru ni bilo popolno ugotovljeno.
Pogoj, da gre za mirno proizvodno obrt, pa je poseben pogoj, ki ga je potrebno presojati ločeno od presoje vplivov posega na okolje in sosedne objekte.