Spričo dejstva, da je tožnik že v letu 1987 zaključil s svojimi delovnimi aktivnostmi pri prvi toženi stranki (medtem ko je bil na primer Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno sprejet in spreminjan šele v letih od 1996 dalje), presoja krivdne odgovornosti prve tožene stranke v obravnavanem primeru ni možna brez upoštevanja splošne ravni znanstvenih dognanj o učinkih azbesta v času od leta 1954 do leta 1987 na območju tedanje SFRJ. Ker je sklep sodišč prve in druge stopnje o krivdni odgovornosti prve tožene stranke izpeljan iz očitane ji opustitve ukrepov za varnost pri delu in ker je nujni pogoj za opredelitev neke opustitve kot nedopustne kršitev dolžnostnega ravnanja, bi bilo treba ob povedanem najprej odgovoriti na vprašanje, kateri bi pa bili tisti dolžnostni ukrepi, ki bi pomenili "ustrezno zaščito pred azbestnim prahom" in izvedbo katerih naj bi prva tožena stranka kot tedanji tožnikov delodajalec opustila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pogoji za delagacijo pristojnosti - izločitev sodnikov
Dvom o nepristranskosti sodnikov lahko predstavlja podlago za njihovo izločitev, ne predstavlja pa razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Sledeč miselni poti, ki jo ponuja toženka v reviziji, bi prihajalo do nevzdržnih situacij, ko bi posledice protipravnega ravnanja trasanta z izdajanjem čekov brez kritja nosil bodisi remitent, ki zaradi neunovčitve čeka ne bi prišel do poplačila, bodisi trasat, ki naj bi bil zaradi unovčitve čekov brez kritja trasantu celo odškodninsko odgovoren. V resnici velja ravno obratno, saj je za izdajo čeka brez kritja po zakonu pod določenimi pogoji predvidena celo kazenska odgovornost trasanta. Sicer pa sta pravdni stranki v pogodbi o bančnem tekočem računu, vsaj konkludentno predvideli plačilni promet s čeki tudi čez mejo dovoljene prekoračitve kritja na toženkinem računu, saj sta se izrecno dogovorili za način obrestovanja nedovoljenega negativnega stanja (15. in 16. člen pogodbe) in za kar v nasprotnem ne bi bilo nobene potrebe.
Po določbah 15. člena Zakona o čeku je ček mogoče preklicati le, če je pretekel rok, ki je določen po zakonu za predložitev čeka v plačilo, ter če trasant prekliče ček, ki ga ni izročil upniku, temveč ga je neposredno poslal trasatu in je preklic prispel k trasatu, preden je naročilo izvršeno. Noben od teh pogojev v obravnavanem primeru ni bil podan in je banka (tožeča stranka) zato bila dolžna unovčiti v plačilo predložene čeke, ne da bi ji bilo mogoče v kakršnemkoli pogledu očitati pomanjkljivo skrbnost.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - prekluzivni rok - pravočasna zahteva za denacionalizacijo - dopolnjevanje zahteve pred potekom roka
Zahteva fizične osebe za denacionalizacijo je pravočasna, če je vložena v materialnem in prekluzivnem roku iz 1. odstavka 64. člena ZDen; po izteku tega roka (7.12.1993) zahteve ni mogoče dopolnjevati niti razširjati.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti izvesti ugotovitveni postopek, saj se šele z izdajo sklepa vzpostavi procesno razmerje med organom in stranko.
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, saj tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja, določenega v 1. odstavku 22. člena ZBPP.
Tožnikovo premoženje namreč presega vrednost 20 minimalnih plač (1. odstavek 19. člena ZBPP).
Zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode in tudi končen (skupen) znesek zadoščenja pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.
pomanjkljiva vloga - sklep, s katerim je zahtevana dopolnitev vloge - dopustnost upravnega spora
Zoper sklep sodišča, s katerim je stranki naloženo, da postopek dopolni, upravni spor ni mogoč, ker z njim ni odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.
brezplačna pravna pomoč - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice
Izvajalec brezplačne pravne pomoči ne more nositi posledic zaradi neizpolnitve obveznosti - predložitev napotnice, če ta obveznost ne izhaja iz napotnice.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditve, da gre na strani obdolženca za drobnega preprodajalca prepovedane droge, ki doslej še ni bil kaznovan, oziroma za osebo, pri kateri ni podan priporni razlog iz 3. točke 1. odstavka 201.
člena ZKP, pomenijo le očitek zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej za očitek, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 201, 201/1, 201/2.ZPP člen 191, 367, 367/2, 374, 374/2, 377.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do odškodnine - posredni odškodovanci - duševne bolečine ob smrti sestre - starost oškodovanke - dovoljenost revizije - sosporniki - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pri odmeri višine odškodnine za duševne bolečine ob smrti sestre ni podlage za razlikovanje med sestrami in bratom zgolj zaradi mladosti ene od oškodovank, saj je zaradi velike medsebojne navezanosti družinskih članov izkazana huda prizadetost vseh članov velike družine.
prodaja nepremičnine - pravne napake - stvarne napake - odgovornost za napake - omejitve javnopravne narave - napake, za katere prodajalec ne odgovarja - nedokončan objekt - kupcu znane napake - možnost pridobitve uporabnega dovoljenja
V poslovni praksi niso redki primeri, ko je predmet prodaje nedokončan objekt in zato brez uporabnega dovoljenja.Pomanjkanje uporabnega dovoljenja ima zato značilnost pravne napake iz 514. člena ZOR samo, če uporabnega dovoljenja sploh ne bi bilo mogoče pridobiti (niti z odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob tehničnem pregledu).
ZPP člen 86, 86/3.UZITUL člen 19, 19/1, 19/2. Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema (1977) člen 27, 27/1, 204, 205, 206, 207, 213. Zakon o Narodni banki Jugoslavije (1965) člen 1, 9.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - hranilne vloge - banke - hranilnice in posojilnice - jamstvo države
Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo revizije, ki jo je tožnik sam vložil in ki mu zakon pravice samostojnega opravljanja pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne daje, podeliti pa mu je zatorej ne more niti njegova pooblaščenka - odvetnica s sklicevanjem na njegovo revizijo; upoštevalo je le v skladu z zakonom po pooblaščenki - odvetnici vloženo revizijo tožnika v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).
Po prvem in drugem odstavku 19. člena UZITUL je Banka Slovenije prevzela jamstvo le za dinarske hranilne vloge (in sredstva na tekočih računih) občanov, vložena v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, ter za dinarske hranilne vloge (in sredstva na tekočih računih) občanov, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije, vložena v Poštne hranilnice, za katera je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije. Do uveljavitve Zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema (Ur.l. SFRJ, št. 2/77; v nadaljevanju: ZTKBS) Narodna banka Jugoslavije kot emisijska banka (glej 1. člen in nasl. Zakona o Narodni banki Jugoslavije - Ur.l. SFRJ, št. 12/65; v nadaljevanju: ZNBJ) ni jamčila za nobene hranilne vloge občanov, saj je celo za njene obveznosti jamčila federacija (glej 9. člen ZNBJ). Z uveljavitvijo ZTKBS pa je Narodna banka Jugoslavije prevzela poroštvo za dinarske hranilne vloge pri temeljnih bankah, hranilnicah in Poštni hranilnici (prvi odstavek 27. člena ZTKBS). Po istem zakonu pa med "hranilnice" (regulirane z določbami 205. - 207. člena ZTKBS) niso spadale hranilno-kreditne zadruge, ki so spadale med "druge hranilno-kreditne organizacije" (glej drugi odstavek 204. člena in prvi odstavek 213. člena ZTKBS). To pomeni, da za tožnikove hranilne vloge ne bi jamčila Narodna banka Jugoslavije niti v primeru, da bi Hranilnica in posojilnica Ormož kot hranilno-kreditna zadruga ob uveljavitvi ZTKBS še obstajala.
ZDavP člen 15a, 15a/4. ZPD člen 3, 20, 22. SRS 10.4.
davek od prometa storitev in davek od prometa pravnih oseb - zamudne obresti - zavezanec za prometni davek - dolgoročne rezervacije
Davčnega zavezanca lahko bremenijo posledice zamude v obliki zamudnih obresti šele z dnem izvršljivosti odmerne odločbe; dolgoročne rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške, za katerih kritje so oblikovane; s fizično osebo po ZPD je mišljena vsaka oseba, tudi pravna, ki ni registrirana v Republiki Sloveniji.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodninska odgovornost - razžalitev dobrega imena in časti - povrnitev gmotne in negmotne škode - širjenje neresničnih trditev
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih ima sicer lahko za posledico odškodninsko odgovornost - samo zase za premoženjsko škodo (glej določbo 198. člena ob domnevnem nastanku škode še veljavnega ZOR o povrnitvi premoženjske škode), za nepremoženjsko škodo pa le ob izpolnjenem nadaljnjem pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele ugled posameznika. Vendar v obravnavanem primeru ni izpolnjen nobeden izmed teh pogojev.